MAKEDONSKI NARODNI IGRI SO BEBE

Ovaa pesni~ka se pee dodeka bebeto refleksno samoto si se pot~uknuva po no`eto so svojata dlanka na vozrast nekade od {est meseci, pa do edna godina. Pesnata najmnogu e poznata vo [tip i vo Zletovo so svoite sela. Vo ko~anskoto selo ^e{inovo, sli~ni stihovi se ka`uvaat dodeka bebeto od strana na vozrasniot se skokotka po no`eto. Pritoa se pee:

Dodeka se ka`uvaat prvite tri stiha vozrasniot so pokazalecot ne`no go dopira no`eto (tabanite) na deteto, a koga se ka`uva posledniot stih, po~nuva da go skokotka. Taka, kaj deteto se javuva prijatno is~ekuvawe pred da bide skokotnato.

Ovaa pesni~ka se ka`uva dodeka bebeto instinktivno udira po predmetite {to se pred nego (masa, stol i sl.). Vozrasta e nekade od {est do devet meseci. Pesni~kata e poznata vo re~isi celiot isto~en del na Makedonija bez nikakvi izmeni vo tekstot. Melodijata e ista so onaa na prethodnata pesni~ka. Sli~ni stihovi se ka`uvaat i dodeka bebeto mu sedi na gradite na vozrasniot koj le`i i go dr`i za ra~iwata, klatej}i go napred-nazad. Vo ovoj slu~aj, tekstot e ist, samo namesto: ~uk,~uk (imitirawe na ~ukawe) se stavaat zborovite: klac,klac, koi ozna~uvaat imitacija na klatewe.

Poznat na~in na zadevawe na bebeto e koga toa le`i, a vozrasniot go gali po teloto, imitiraj}i improvizirano odewe so svoite prsti po teloto na bebeto. Pritoa se ka`uvaat stihovite:

Vakvoto zadevawe na bebeto mu pri~inuva ogromno zadovolstvo, koe obi~no go izrazuva so silen smev. Ovoj na~in na zadevawe e poznat vo celiot isto~en del na Makedonija, no pritoa zabele`av odredeni varijanti koi se donesuvaat isklu~ivo na stihovite, a ne i na na~inot na koj bebeto se zadeva od strana na vozrasniot. Osven vo [tip, prethodno spomnatite stihovi se sre}avaat i vo nekoi {tipski i ko~anski sela, potoa vo Vinica so selata, Zletovo, Probi{tip, Strumica so selata i Radovi{ so nekoi sela. Vo {tipskoto selo Leskovica postoi slednata varijanta:

Ovie stihovi se povtoruvaat se dodeka se zadeva bebeto. Vo Peh~evo so svoite sela (Umlena, Negreevo, Robovo i drugi) bubata {to se spomnuva vo ovaa igra so bebe e konkretizirana kako buba mara, koja e ~est insekt vo toj planinski kraj. Taka, tamu se sre}avaat stihovite:

Koga se ka`uvaat poslednite stihovi, improviziranoto odewe so prstite na vozrasniot po teloto na bebeto, prerasnuva vo skokotkawe koe predizvikuva kulminacija na smevot i zadovolstvoto kaj bebeto. Vo {tipskoto selo Puh~e, isto taka se spomnuva insektot buba mara, no ovde bebeto se predupreduva da ne se pla{i od nea:

Vo nekoi berovski i del~evski sela, vo stihovite, bubata e stavena vo uloga na nosa~ na nekakov tovar, koj bara mesto kade da go istovari. Toa mesto, se razbira deka se gradite i stomakot na bebeto. Vo del~evskoto selo Vir~e se sre}avaat stihovite:

Vo berovskoto selo Vladimirovo, no i vo drugi berovski sela, ovaa pesni~ka ja ima slednata varijanta:

Vo ovie sela, koga se ka`uva posledniot stih, bebeto se skokotka po vratot. Vo Berovo bubata, isto kako i vo [tip, e stavena vo uloga na bara~ na ne{to, pa ovde ovaa pesni~ka glasi:

Vo strumi~koto selo Mokrino, pesnata se ka`uva na sledniot na~in:

Vo Kratovo i kratovskite sela pesni~kata e ista so ovaa varijanta, samo razlikata e vo dijalektot na ka`uvaweto na oddelni zborovi. Vo Radovi{ i Sveti Nikole, varijantata e identi~na so onaa vo [tip, so razlika vo poslednite stihovi so koi bebeto po~nuva da se skokotka. Vo Radovi{ se veli: gili, gili, a vo Sveti Nikole: Ja go, ja go (toa {to go bara bubata).

Da zaklu~ime deka ovoj na~in na zadevawe na bebeto, iako ima pove}e varijanti, vo su{tina vo potpolnost se vklopuva vo funkcija na igrite so bebe, ~ija cel e da se predizvika zadovolstvo, radost i smea kaj bebeto.