Makedonskoto narodno dvi`ewe, neprofitna i nevladina organizacija, na 16 mart zapo~na so svojot miren kontinuiran naroden protest protiv sega{nata korumpirana politi~ka garnitura. Za taa cel, MND gi povikuva site Makedonci koi se ogor~eni od duhovnata, ekonomskata i politi~kata beda vo koja se nao|a na{ata zemja i se podgotveni da go isperat sramot od svojot rod, da dojdat sekoja sabota vo 12 ~asot pred Parlamentot i da se pridru`at vo borbata za raspu{tawe na Sobranieto na Republika Makedonija, formirawe na preodna, tehni~ka vlada ~ija glavna zada~a }e bide organizirawe na ~esni, demokratski izbori.

MND aktivno raboti za podigawe na svesta na poedinecot i za negovata va`nost i odgovornost vo zaednicata, kako i za radikalno menuvawe na negoviot dosega{en odnos kon sopstvenata dr`ava. Ovaa inicijativa se zalaga i za temelno pravno i sudsko preispituvawe na mnogu akti i dogovori od vnatre{nata i nadvore{no-politi~kata sfera.

Spored anketata na "Brima-Galup", izvedena na modelot na aktivni pra{awa, najlo{o ocenet politi~ar od aktuelnata Vlada e ministerot za obrazovanie Nenad Novkovski, so 17,5 otsto od ispitanicite. Dodeka, pak, za najdobro ocenet politi~ar e ministerot za finansii, Nikola Gruevski, so doverba od 17,9 otsto na anketiranite gra|ani.

Na pra{aweto koj minister od Vladata vi ostavi najlo{ vpe~atok, na listata na "lo{ite politi~ari" kako vtor sleduva ministerot za vnatre{ni raboti, Qube Bo{kovski so 15,5 otsto.

Na pra{aweto koj minister od Vladata vi ostavi najdobar vpe~atok, povtorno na listata na "dobrite politi~ari" kako vtor se najde Qube Bo{kovski so 17,4 otsto.

Anketata na Brima-Galup e realizirana vo periodot od 16 do 21 fevruari godinava vrz 1.105 ispitanici izbrani po modelot na reprezentativen primerok.

Sovetot na Op{tinata Veles }e ja tu`i dr`avata zatoa {to ne im obezbedila na gra|anite zdrava `ivotna sredina. Tu`bata e ve}e podgotvena i naskoro }e im bide predadena na sudskite organi.

Vo tu`bata se naveduva deka R. Makedonija, iako e obvrzana spored Ustavot, kako dr`ava ne im obezbedila na gra|anite na Veles uslovi za ostvaruvawe na pravoto na zdrava `ivotna sredina.

Brojkite poka`uvaat deka samo vo prvite dva meseca od ovaa godina imalo 16 dena so koncentracii na sulfur dioksid mnogu povisoki od maksimalno dozvolenite vrednosti.

O{tetenite tetovski sopstvenici na firmi u{te minatata godina ja prijavile {tetata vo Ministerstvoto za ekonomija. Pobarale procena i ispratile pisma do site institucii vo zemjava. Od nikade ne stignal odgovor. Popusto odat od vrata do vrata, od {alter do {alter. Gi vratile i vo OBSE. Nasproti niv, mnogu Albanci, malostopanstvenici, uspeale da dobijat sudski ve{taci i uredno da si gi registriraat {tetite na pretprijatijata, se `alat tetovci.

Vo Tetovsko se uni{teni re~isi site pretprijatija na Makedoncite.

Vo "Dnevnik" se naveduva deka Vladata, ne samo {to ne im gi procenuva {tetite, tuku bara od sopstvenicite da go platat danokot. Ako ne platat, bi mo`ele da zarabotat pari~ni kazni od 300.000 denari, pa duri i da se najdat i zad re{etki.

Vladiniot portparol, \or|i Trendafilov, na 19 mart ne znae{e da odgovori dali Vladata ima nekakov plan da im pomogne na ovie lu|e.

Koordinator na rabotnoto telo za integrirawe na Albancite vo redovite na ARM, vo ramkite na Koordinativniot sovet na Albancite e {efot na G[ i komandant na 115 brigada, G'zim Ostreni. Negov zamenik }e bide Talat Xaferi, komandant na 166 brigada na ONA. [ef za integrirawe na Albancite od redovite na armijata na Ahmeti vo redovite na MVR e Rafiz Halimi, porane{en ~len na Centralnoto pretsedatelstvo na PDP, poznat kako M'susi, u~itelot od Radu{a.

Ova se novite ~elnici vo ramkite na Sovetot na eks-liderot na ONA, Ali Ahmeti, koj pokraj koordinatorot za obrazovanie, Fazli Veliu, se izbrani na poslednata sednica na Sovetot.

Spored izvori na "Dnevnik", bugarskite dr`avjani zaludno se nadevaat deka }e dobijat denacionalizirani imoti vo Makedonija, bidej}i vo makedonskata Vlada nema raspolo`enie da se sklu~i takva me|udr`avna spogodba. Se procenuva deka eden takov presedan bi predizvikal bran pobaruvawa od stranski dr`avjani od Turcija, Srbija i nekoi drugi zemji.

Neodamna bugarskata Vlada usvoila nacrt na spogodbata {to }e & ja ponudi na makedonskata strana, spored koj dvete dr`avi bi se obvrzale da gi obes{tetuvaat gra|anite vo soglasnost so propisite {to va`at za nivnite dr`avjani.