Kako {to e poznato, vo 1995 godina OMO "Ilinden" vo Strazbur ja tu`e{e bugarskata dr`ava, a presudata be{e donesena {est godini podocna. Bugarija be{e osudena poradi toa {to policijata na Makedoncite od Pirinska Makedonija ne im dozvoluva{e da se sobiraat i da proslavuvaat zna~ajni nastani i li~nosti od makedonskata istorija.

Sega bugarskata dr`ava treba da & isplati 76.000 francuski franci obes{etuvawe na OMO "Ilinden" kolku {to be{e opredeleno od Evropskiot sud za pravata na ~ovekot vo Strazbur. Me|utoa, vo bugarskiot pe~at se pojavile kritiki, bidej}i kako {to se istaknuva, so parite od dano~nite obvrznici taa im pla}ala na "separatistite koi govorat gluposti za izmislen makedonski etnos i vodat otvorena antibugarska dejnost". Isto taka, se kritikuva i bugarskiot Helsin{ki komitet koj besplatno ja zastapuva OMO "Ilinden" pred sudot vo Strazbur.

Vesnikot "Monitor" naglasuva deka "takvite nevladini organizacii, kako Helsin{kiot komitet, koi bile za{titnici na malcinstvata, sakale da ja podelat Bugarija i da ja pretvorat vo vtora Makedonija".

Oficijalnata brojka na makedonskite studenti {to studiraat vo Bugarija momentalno e 2.000, no vo praksa interesiraweto za studiraweto na nekoj od dr`avnite bugarski fakuleti postojano raste. Pri~ini za naplivot na kadri kaj na{ite isto~ni sosedi ima mnogu, a naj~esto se spomnuva olesnuvawata za zapi{uvawe i dobivawe na bugarskite diplomi, za {to nekoi od zainteresiranite se podgotveni duri javno da gi priznaat svoite bugarski koreni. Makedonskite studenti se najprisutni na fakultetite vo Plovdiv i vo Sofija na koi se izu~uvaat medicinskite nauki, kako i na studiite povrzani so umetnosta.

Vicepremierot Zoran Krstevski na 19 mart vo Sofija ostvari bilateralni sredbi so ministerot za nadvore{ni raboti na R. Bugarija, Soloman Pasi, so zamenik-ministerot za nadvore{ni raboti, Meglena Kuneva, i so ministerot za ekonomija, Nikolaj Vasilev.

Na ovie sredbi e razgovarano za aktuelnite politi~ki sostojbi vo dvete zemji, za spogodbata me|u Bugarija i EU i odnosite so nea kako i za mo`nostite za pro{iruvawe na ekonomskata sorabotka na dvete zemji so osvrt na ispolnuvaweto na Dogovorot za slobodna trgovija.

Ministerot za obrazovanie i nauka, Nenad Novkovski, }e ja menuva makedonskata istorija vo u~ebnicite. Toj }e pravi nov u~ebnik po istorija, od koj }e u~at decata vo Makedonija, Bugarija i Albanija. U~ebnikot }e bide zaedni~ki za trite sosedni dr`avi i }e ja ima istata sodr`ina, no sekoja dr`ava }e si go prevede na svojot jazik. Novata istorija, kako pilot-u~ebnik vo u~ili{tata, }e se najde narednata u~ebna godina, a ve}e vo 2003/2004 toj }e bide zadol`itelen vo celokupniot obrazoven sistem.

Idejata za zaedni~kiot u~ebnik, veli ministerot Novkovski, e da se ispravat istoriskite nedorazbirawa {to postojat me|u Makedonija i sosednite zemji. Dosega Makedoncite od u~ebnicite dobivale pogre{na slika za Bugarija i Albanija i za nivnata uloga vo razvojot na makedonskata dr`ava.

Stojan Andov, pretsedatelot na Sobranieto na RM, na petti mart vo Tirana ima{e sredba so pretstavnicite na makedonskite dru{tva vo Albanija, pri {to tie go zapoznaa so svoite problemi i ja naglasija potrebata za pomo{ta {to Makedonija mo`e da ja dade za podobruvawe na patnata infrastruktura, pred s# vo oblastite Mala Prespa i Golo Brdo. Tie gi iznesoa barawata za ostvaruvawe na pravoto na obrazovanie na maj~in jazik i priznavawe na malcinskiot status. Na sredbata bilo dogovoreno za potesna sorabotka na dru{tvata so makedonskoto Sobranie i drugi institucii.

Na 18 mart vo severozapadna Grcija pokraj granicata so Albanija, nepoznati saboteri so dinamit urnale stolb od dalekovodot {to }e gi povrzuva Grcija i Italija. Vo toa podra~je lani imalo napadi na policajci, a regionot Tesprotija se povrzuva i so zakanite na albanskata ekstremisti~ka grupa ONA deka }e sprovede gerilski akcii sli~ni na tie vo Kosovo i vo Makedonija, "za da gi oslobodi i obedini etni~kite Albanci".

"Namesto da vodi vojna protiv terorizmot, NATO na Balkanot se obiduva da ne gi isprovocira albanskite teroristi i zatoa im gi ispolnuva barawata", izjavi polskiot diplomat Je`i Dinstbir, porane{en pretsedava~ na OBSE. Dinstbir be{e pratenik na ON za ~ovekovi prava za vreme na kosovskiot konflikt.

"Teroristite {to dejstvuvaat vo Makedonija i koi Robertson gi nare~e banda ubijci, dr`at presovi vo Pri{tina, pred o~ite na NATO i na OON. Na poznatite ekstremisti i zlostornici ne treba da im se dozvoli da sedat vo kosvoskoto Sobranie, a najopasnite me|u niv treba da bidat isprateni vo Hag, veli Dinstbir za vienskiot vesnik "[tandart".