Premnogu sum revoltiran od momentalnava situacija i postojanoto oddol`uvawe na rabotite vo dr`avava. Kako mo`e s# u{te da ne se re{i datumot na izborite koi, sakale ili ne, ova godina mora da bidat. Mojata ogor~enost se zgolemuva i so postojanite najavi za nekakva si treta politi~ka opcija i varijanti vo toj kontekst {to nekako mi izgledaat epten nevozmo`ni.

Za koja treta politi~ka opcija se aludira? Dali i voop{to ima vo dr`avava treta politi~ka opcija koja dosega ne e otkriena i e podobra od preostanatite dve. Ako "nekoj" misli na ve}e postoe~kite partii koi se samo pridru`ba na dvete golemi partii, toga{ vedna{ mo`am da go pobijam, a i ne samo jas, tuku i sekoj koj samo malku ja sledi politikata vo na{ava zsmja.

Koi se tie koi nudat ne{to razli~no od ve}e videnoto? Ako se misli na partiite od centarot, toga{ stanuva zbor za zabluda. Koja od niv mo`eme da izdvoime? Ako ja zememe vo predvid VMRO-Vistinska vedna{ ni stanuva jasno za koi s# lu|e stanuva zbor, pa duri i bez da gi nabroime - ^erkezov, Zmejko, Kekenovski.....Ako pak se osvrneme na koja bilo druga, dali bi bilo toa Nova demokratija na ^a{ule i Petrov, ili Demokratskiot sojuz na Trajanov, a pak da ne gi ni spomenuvam VMRO-Makedonska na Stojmenov i Liberalite na Andov. Vedna{ stanuva jasno deka vo site slu~ai stanuva zbor za lu|e koi se ili bile vo redovite na sega{nata vladeja~ka partija.

Vo vaka postavenite raboti ne mo`eme da zboruvame za treta politi~ka opcija. Ako se ovie na{ata treta opcija, toga{ e podobro i da gi nemame, bidej}i toa se lu|e koi ne mislat mnogu razli~no od ve}e postoe~kata Vlada koja treba i mora da se smeni.

Partijata na Vlasite od Makedonija so akt br. 31/21.06.2001 godina, dostaveno do Ministerstvoto za pravda na R. Makedonija i do Zakonodavna Pravna komisija na Sobranieto na R. Makedonija, po povod Nacrt-Zakonot za izbori na pratenici vo Sobranieto na R. Makedonija gi dostavi slednite predlozi i sugestii:

1. Za Sobranieto na R. Makedonija da se izberat 120 pratenici spored proporcinalniot model, pri toa teritorijata na R. Makedonija da e edna izborna edinica, bez dolen prag (limit) i nizot na deliteli da po~ne od 1,2,3,4... itn.

2. Za izbran da se smeta kandidatot koj dobil onolku glasovi kolku {to e koli~nikot na vkupno va`e~ki glasa~ki liv~iwa na cela teritorija na R. Makedonija, podeleni so brojot na prateni~kite mesta.

3. Celosnoto popolnuvawe na brojot od 120 prateni~ki mesta da se izvr{i od ostatokot na glasovite od listata na kandidati spored goleminata na ostatokot, po~nuvaj}i od koli~nikot pa nadolu s# do popolnuvaweto na 120 prateni~ki mesta.

4. Vo Zakonot za izbor na pratenici vo Sobranieto na R. Makedonija da se vnesat POSEBNI ODREDBI za voveduvawe na KVOTA od najmalku po eden pratenik od narodite vo R. Makedonija, koi imaat formirano svoi politi~ki partii. Dokolku vo ramkite na odreden narod ima formirano dve ili pove}e politi~ki partii, po ovoj osnov (kvota) }e se smeta za izbran kandidatot od listata na kandidati koja dobila pogolem broj glasovi, vo ramkite na toj narod.

5. Site odredbi od Predlog-zakonot za izbor na pratenici da se preuredat spored potrebata za ostvaruvawe na ovie celi.

So ogled deka postapkata za donesuvawe na zakonot za izbor na pratenici e vo tek, a sekojdnevno se plasiraat razni informacii vo vrska so sodr`inata na ovoj zakon, posebno od strana na VMRO-DPMNE i SDSM koi predlagaat R. Makedonija da bide podelena na 6 ili 8 izborni edinici i so limit od najmalku 3 do 5 otsto, vo zavisnost od toa dali partijata pri izborite }e nastapuva samostojno ili vo koalicija so drugi politi~ki partii, partijata na Vlasite od Makedonija na takviot predlog energi~no reagira, kako takov ne go prifa}a i go smeta za diskriminatorski zakon, za{to ne soodvestvuva so Preambulata na Ustavot na R. Makedonija, odnosno ne obezbeduva soodvetna zastapenost na site narodi vo Sobranieto na R. Makedonija.

Partijata na Vlasite od Makedonija i ponatamu ostanuva pri svojot pove}epati iznesen predlog i insistira na donesuvawe na izboren zakon so PROPORCIONALEN MODEL SO EDNA IZBORNA EDINICA VO R. MAKEDONIJA, BEZ LIMIT.

Partijata na Vlasite od Makedonija i ponatamu go zadr`uva svojot stav deka site narodi navedeni vo Preambulata na Ustavot na R. Makedonija, po pat na avtomatizam da bidat zastapeni so po najmalku EDEN PRATENIK vo Parlamentot na R. Makedonija, kako i izbraniot pratenik po pat na avtomatizam da bide nositelot na listata.

Dragi gospodine Pretsedatele,
Ne gledam zo{to bi ve izvestuval vas i va{ata grupacija koga vie ne ste vernici na Makedonskata pravoslavna crkva. Dol`nosta na Negovoto Bla`enstvo, g.g. Stefan, e da gi izvesti vernicite od Pravoslavna veroispoved koi{to se pod zakrila na Makedonskata pravoslavna eparhija za Avstralija i Nov Zeland {to go prestavuva Svetiot Arhijerejski Sinod na MPC vo Avstralija i Nov Zeland.

Ako negovoto Bla`enstvo po~nuva da gi izvestuva site, toga{ treba da im prati izvestuvawe i na romskite zaednici od Makedonija i na albanskite i na site preostanati {to ne se od Pravoslavna veroispoved.

Vie si napravivte sami "crkva", pa barajte si poseti od va{ite arhijerei.

So dene{no vreme, so osamostojuvaweto na Makedonija, mnogu se te`nee da se latinizira makedonskiot jazik, svesno ili nesvesno. Mnogu ~esto slu{ame kako se govori so za makedonskiot jazik nepoznati izrazi. Tie naj~esto se latinizmite (anglicizmite).

Ne znam dali lu|eto dobro ja poznavaat istorijata na makedonskiot jazik? Nekoi mo`ebi i ja znaat, no ne ja po~ituvaat seta nejzina va`nost.

Po~etocite na kodifikacijata na makedonskiot jazik spored nekoi datiraat od makedonskite jazi~ni prosvetiteli po~nuvaj}i od Kiril Pej~inovi}, Bra}ata Miladinovci, i mnogu drugi koi pridonesoa za jasno samostojno opredeluvawe na makedonskiot jazik kako poseben od drugite slovenski jazici. Se razbira kako nadgradba na slovenskite prosvetiteli Sv. Kiril i Metodij koi go sozdadoa slovenskoto pismo.

Spored drugi makedonskata kodifikacija na jazikot zapo~nuva od mnogu poodamna, duri od vremeto pred Aleksandar Makedonski. Kako dokaz se nudi Karpestata umetnost, spored koja nauka i istra`uvawa vo pove}e oblasti na teritorijata na Republika Makedonija se naveduvaat znaci i simboli koi skoro celosno se identi~ni so bukvite na dene{nata makedonska azbuka. Spored ovie, slovenskite prosvetiteli Sv. Kiril i Metodij se reformatori na postoe~kata makedonska azbuka (istorijata taa azbuka ja narekuva staroslovensko pismo?!)

Jas li~no sum privrzanik za vtorava mo`nost bidej}i sum uveren deka skoro seto makedonsko naselenie (pod ova mislam na Makedoncite od site kraevi na Makedonija: Egejska, Vardarska, Pirinska, Mala Prespa), e potomok na anti~kite Makedonci.

Im ~estitam na onie li~nosti koi navreme se setija deka upotrebuvame latinizmi na smetka na makedonskite zborovi i ja ispravija nepravdata koja ja nametnale vrz sopstveniot maj~in jazik. Im zabele`uvam na li~nostite koi se nao|aat na site mesta vo makedonskoto op{testvo, kako {to se novinarite, profesorite, nau~nicite, ministrite vo Vladata, pratenicite vo Sobranieto koi svesno ili nesvesno upotrebuaat latinizam namesto makedonski zbor. Duri i samata emisija "Govorete makedonski" na momenti upotrebuva latinizmi na smetka na makedonskite zborovi.

Odnapred da ka`am deka ja razbiram upotrebata na latinizmi vo slu~aj kade ne postoi makedonski zbor.

No, za osuda e upotrebata na latinizmi, osobeno vo ponovo vreme, na mestoto kade postoi makedonski zbor, s# so cel "da se bide intelektualec", i navodno podobro da sme se razberele so na{ite prijateli od zapad.

Vo prodol`enie eve gi zborovite koi vo sekojdnevniot govor se zameneti so latinizmi odnosno anglicizmi:

Ova se otprilika pove}eto latinizmi koi vo posledno vreme se upotrebuvaat vo sekojdnevniot govor.