NARODNI IGRI ZA ZADEVAWE NA DECATA

Pettata igra na zadevawe na bebeto e koga vozrasniot si go pokriva liceto (osven o~ite) so marama ili druga tkaenina (a mo`e i so svoite race). Taka pokrien vozrasniot, na bebeto mu gi povtoruva zborovite: Bula, bula, bula.... Naedna{ vozrasniot ja simnuva maramata (racete) t.e. naglo si go otkriva liceto, izvikuvaj}i: Ye! Vakvoto zadevawe kaj bebeto isto taka predizvikuva smea i, ako toa e povozrasno, bara od vozrasniot pak da go povtori istoto. Faktot {to vo ovaa igra se spomenuva bula (turska `ena so lice pokrieno se ferexe), n# naveduva da pretpostavime deka ovaa igra so bebe mo`ebi e nastanata u{te od vremeto koga ovde vladeele Turcite (pred 1912 godina). Me|utoa, zabele`av deka vakvata varijanta (vo koja se spomenuva bula) e poznata samo vo [tip so selata i Berovo. Interesna e etimologijata na zborot "Ye", koja otprilika bi glasela: gledam. Nekoi pretpostavki odat dotamu {to korenite na etimologijata na ovoj zbor se baraat duri vo vremeto na drevninata, t.e. vo imeto na drevniot balkanski bog Zevs (Yevs), t.e. na onoj {to gleda od neboto. Sigurno deka lingvistite ovde treba da go ka`at svoeto mislewe.

Motala baba konci

Vo preostanatite kraevi na isto~niot del na Makedonija, spomnuvaweto na bulata e izbegnato i tamu samo se izvikuva: Ye! Interesna e varijantata od strumi~koto selo Mokrino, kade pred da se izvikne: Ye!, se imitira kukawe na kukavica (ku-ku). Da zaklu~ime deka i vo ovaa igra so bebe akcentot na zadevaweto e staven vrz prijatnata napnatost i is~ekuvawe kaj bebeto koe netrpelivo go o~ekuva otkrivaweto na liceto na vozrasniot, po {to po~nuva slatko da se smee.

6.

Koga nekoj od vozrasnite saka da mu go svrti vnimanieto na bebeto, gi vrti racete levo-desno vo polukrug pred negovite o~i, ka`uvaj}i gi stihovite:

I ovaa pesni~ka e poznata vo pove}e mesta na isto~niot del na R. Makedonija. Razliki postojat samo vo tekstot. Ja predadovme varijantata od [tip i nekoi {tipski sela (Gorni Balvan, Dolni Balvan, Krupi{te, Karaorman i drugi), a istata se sre}ava i vo Zletovo, Kratovo i Ko~ani so nekoi od nivnite sela. Vo Radovi{ se ka`uva samo: Motala baba konci; a vo Strumica i ko~anskite sela Oble{evo, Ku~i~ino i ^e{inovo (no i vo drugi mesta), se pee: Motala baba svili~ka. Vo Vinica se pee slednata varijanta:

Interesna varijanta imame vo strumi~koto selo Mokrino kade babata e zameneta so dete:

Inaku, ovaa igra so bebe isklu~ivo ima za cel da mu go zadr`i vnimanieto na bebeto i po nekolku povtoruvawa, na bebeto mu stanuva zdodevna.

7.

Postojat pesni~ki koi ritmi~ki se ka`uvaat dodeka bebeto se dr`i pod pazuvite, vo racete, od strana na vozrasniot i se ni{a nagore-nadolu. Vakvi najpoznati pesni~ki se:

Pesni~kata pod "a" e poznata vo [tip, Zletovo i Vinica so svoite sela. Sepak, najzastapena e vo Ko~ani i ko~anskite sela, tokmu poradi faktot {to, poradi bogatite orizni nivi {to gi poseduva ovoj kraj, {trkovite se mo{ne ~esta pojava. Taka, ovaa pesni~ka ja ka`uvaat i pogolemite deca sekoga{ koga }e zdogledaat {trk. Zatoa mo`eme so sigurnost da pretpostavime deka ovaa pesni~ka e nastanata tokmu vo ovoj kraj, od kade podocna e prifatena vo sosednite gradovi i sela. Vo Sveti Nikole na krajot od pesni~kata se dodavaat stihovite:

Pesni~kata "b" e poznata vo cela Makedonija. Vo [tip se pee varijantata, kakva {to e iznesena, a istata e zastapena i vo Vinica, Peh~evo i nekoi nivni sela. Vo site preostanati gradovi i sela na isto~niot del na R. Makedonija, sekade kade vo pesni~kata se spomenuva zborot ~i~o, istiot e zamenet so zborot dedo (dedo Tase, dedo Lade i tn.). Vo {tipskoto selo Quboten, posle prvite dva stiha, se pee:

Sli~na e i berovskata varijanta na prodol`enieto po prvite dva stiha, koja glasi:

Ko~anskata varijanta e ista so {tipskata, samo {to na krajot se dodavaat stihovite:

Vo varijantata od nekoi strumu~ki sela, se pee:

Gledame deka pesni~kite "a" i "b" se rimuvani i sekoja rima se poklopuva so ritamot na ni{aweto na bebeto nagore-nadolu.

8.

Sli~no na prethodnite, postojat pesni~ki koi se ka`uvaat na bebeto dodeka toa se dr`i vo skutot i toa vo sede~ka polo`ba. Najpoznati vakvi pesni~ki se slednite:

Pesni~kata "a" e poznata vo cela Makedonija. Razliki postojat samo vo poedini zborovi na istata. Gore spomnatata varijanta e onakva kakva se ka`uva vo [tip, Berovo, Zletovo, Probi{tip, Makedonska Kamenica, Radovi{, Strumica, Kratovo i pogolemiot broj na nivnite sela. Vo nekoi del~evski sela, nemesto musta~ence, se ka`uva no`ence, a vo gradot Del~evo i vini~koto selo Blatec - ustence. Vo Sveti Nikole, namesto maslence, ma~eto baralo sirence, no ne za da si gi nama~ka musta~kite, tuku za da si apne malku. Vo berovskoto selo Vladimirovo i strumi~koto selo Murtino, namesto musta~ence se ka`uva gazence, a vo Vinica e izmenet po~etokot na pesni~kata i ovde toj glasi:

Na krajot od vini~kata varijanta se izgovaraat zborovite mjau-mjau so koi se imitira mjaukawe na ma~ka.

Pesni~kata "b", vo ovde prezentiranata varijanta, e poznata vo [tip i Sveti Nikole. Vo vini~kite sela, namesto bogorovo jajce, se ka`uva Bogovo jajce, a taka e i vo radovi{kite sela (Podre{, Rakle{, Luvnica i drugi). Vo strumi~kite sela, poznata e slednata varijanta:

Interesen e opisot na sonceto kako Bogovo jajce. Te{ko e da se utvrdi dali zborot b'nce nekoga{ (se razbira ne vo dene{niot oblik) zna~el ne{to, a denes se modificiral ili pak e staven isklu~ivo poradi rimata so zborot s'nce.

Pesni~kite "v" i "g" mo`ebi se varijanti na pesni~kata "a". Najmnogu se zastapeni vo [tip i {tipskite sela. Dodeka se ka`uvaat, vozrasniot go gali deteto po glavata. Karakteristi~no za site ovie pesni~ki e toa {to povozrasnite bebiwa ili deca, so golemo vnimanie ja slu{aat nivnata sodr`ina.