Na 24 mart ovaa godina vo Tirana be{e odr`ana sredba me|u pretstavnicite na ~etirite dru{tva koi formiraa Zaednica na Makedoncite vo Albanija. Na ovaa sredba be{e dogovoreno Makedoncite vo Albanija da pobaraat vo site u~ili{ta kade {to `iveat da se izu~uva makedonskiot jazik, a vo Mala Prespa toj da bide vtor oficijalen jazik. Pokraj toa, pretstavnicite na "Mala Prespa", "Mir", "Gora" i "Med" se soglasija vo idnina da nastapuvaat zaedni~ki vo ostvaruvaweto na barawata na nivnite prava kako makedonsko malcinstvo.

Makedonija e vklu~ena vo dvegodi{niot proekt na UNESKO, so koj treba da se izgradi mre`a na univerzitetite za menaxment i upravuvawe na visokoto obrazovanie vo Jugoisto~na Evropa.

Vo Proektot }e bidat vklu~eni deset univerziteti od Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Srbija, Crna Gora, Albanija i Makedonija. Od Makedonija }e bide vklu~en eden univerzitet, a ponuda da se reorganizira spored terkot na programata na UNESKO prv }e dobie skopskiot Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij" kako najgolem vo zemjava.

Okolu 145 kosovski Albanci od zatvori vo Srbija na 26 mart bea prefrleni vo zatvorot Istok na Kosovo, kade {to treba da gi otslu`at svoite kazni. Prefrlaweto e izvr{eno po silen pritisok na me|unarodnata zaednica. Mnogu kosovski Albanci bile uapseni kako pripadnici na OVK i bile zatvoreni vo Srbija pred da se rasporedi NATO na Kosovo.

Vo zatvorite niz Srbija pove}e nema kosovski Albanci, osven sedummina koi pobarale da ostanat.

Ministrite za finansii na Makedonija, Hrvatska, Bugarija, Crna Gora i Srbija, Albanija, Romanija, Bosna i Hercegovina, na 25 mart vo Belgrad se dogovorile da formiraat tri rabotni grupi za spre~uvawe na {vercot i pereweto pari, za otstranuvawe na pre~kite za investicii i trgovija i za ekonomski reformi. Isto taka, e dogovoreno ministrite da se sre}avaat dva pati godi{no, pri {to naredniot sobir e zaka`an za septemvri ovaa godina vo Hrvatska. Ova e rezultat na prvata konferencija na ministrite za finansii na Jugosito~na Evropa, kade {to dominira{e temata kako da se zgolemi privle~nosta na regionot kako oblast za investirawe, kako i za borbata protiv {vercot, pereweto pari i finansiskiot kriminal.

Odnosite pome|u Bugarija i Makedonija se test za na{ata evropska zrelost, izjavi vo intervjuto "Horizontot do ru~ek" Krasimir Uzunov, sopstvenik na Agencijata za informirawe "Fokus". Spored nego, bugarskoto Ministerstvo za pravda izbrzalo koga go postavilo pra{aweto za vra}awe na imotot na Bugarite vo Makedonija, za{to makedonskata zemja vleguva vo predizborna situacija.

"Pokraj izmisleniot spor za jazikot sega si izmislivme i spor za imotite", izjavi Krasimir Uzunov. Spored negovite razmisluvawa vo 1946 godina 1,5 milioni lu|e se preseluvaat od Makedonija vo Bugarija. Toa se lu|eto koi stradale od inicijativata na narodnata vlast. Duri i da ima lu|e vo Bugarija koi{to imaat imoti vo Makedonija nacionalizirani vo 1946 godina, tie imaat mnogu rodnini vnatre vo samata Vardarska Makedonija.

Lu|eto koi `iveat pokraj Vardar, vo momentov nemaat mnogu-mnogu simpatii kon Bugarija, re~e g. Uzunov i dodade deka po zaminuvaweto na pokolenieto, koe ja pomni Jugoslavija od Titovoto vreme, }e imame normalni odnosi so na{ite rodnini pokraj Vardar.

Vra}aweto na imotite bi trebalo da gi zainteresira lu|eto koi vo 1944 godina bile makedonski gra|ani. Nie, me|utoa, ne mo`eme da pretendirame za vra}awe na imotite od 1946 godina.

Pra{aweto so bugarskite imoti vo Makedonija bilo pokrenato otkako imalo begalci od Makedonija, t.e. od 1878 godina do denes. Spored Krasimir Uzunov, Ministerstvoto za pravda ne slu~ajno go odbra ovoj moment za podgotvuvawe na spogodbata. Posetata na pretsedatelot Prvanov i mninisterot za vnatre{ni raboti Pasi na Skopje be{e opredeleno kako po~etok na politi~kata prolet pome|u Bugarija i Makedonija. Be{e re~eno deka naskoro }e bidat potpi{ani nekolku dopolnitelni dogovori, potsetuva toj.

Eden od tie verojatno e i dogovorot za vra}aweto na nacionaliziranite imoti na bugarskite gra|ani vo Makedonija.

Nagradata "Rigas feros" na gr~kata Asocijacija na preveduva~i, koja se dodeluva za najdobar prevod na delo od gr~ki jazik objaveno na eden od balkanskite jazici, minatata nedela mu be{e vra~ena na Paskal Gilevski, makedonski pisatel i preveduva~.

Nagradata mu e dodelena za prevodot na knigata "Antologija na gr~ki raskazi", objavena na makedonski jazik.