Kako spisanie mnogu pridonesovte za nemilata sostojba vo Makedonija. U{te koga zapo~na ova spisanie da izleguva, be{e ispolneto so nacionalizam. Nam na qubitelite na pi{aniot zbor takvite sodr`ini ne mo`e da n# razminat. Sekoj broj {to }e pomine{e niz mojata glava }e vrode{e omraza. Roden sum vo edno selo vo Zapadna Makedonija, poto~no vo Op{tinata Struga. Moeto selo e od me{an sostav. Muslimani, koi gi ima 90 otsto, a samo 10 otsto hristijani. I dvete grupi se od makedonska nacionalnost. Ova vi go napi{av kolku samo za potsetuvawe.

Eve kako makedonskoto sonce gree dve grupi razli~ni po vera. Vo naselbata so tolku mnogu muslimani, a mnogu malku hristijani, do v~era, pretsedatel na Mesnata zaednica be{e hristijanin. Nie muslimanite vo tolkavo mnozinstvo ne se bunevme i ne gi bojkotiravme vo ni{to hristijanite. No, vremiwata se izmenija i edna{ dojde musliman za pretsedatel na Mesnata zaednica, a toga{ po~na da dejstvuva hrtistijanskiot fanatizam i makedonskiot nacionalizam koi bea direktni vinovnici za preopredeluvaweto na muslimanskiot del od makedonskiot narod, pristapuvawe kon albanskata ili turskata narodnost. Sega }e vi objasnam zo{to toa e taka. Ne mo`ej}i da go gledaat postojaniot ekonomski razvoj i zgolemeniot natalitet, makedonskite hristijani po`eluvaat vojna vo koja so pomo{ na vlasta }e gi o~istat site kraevi vo Makedonija od muslimanite, bilo da se tie od makedonska, albanska, turska ili romska pripadnost, no bumerangot se vra}a nazad. Da ne ja zaboravame narodnata pogovorka: "Ako nekoj nekomu mu kopa dupka, sam }e si vleze vo nea". Toa zna~i deka so celata politika {to se vodela i se vodi vo Makedonija, makedonskite hristijani kopale dupka za preostanatite, no nastanite poka`uvaat deka samite vleguvaat vo taa dupka na politikata koja }e gi povle~e sose dr`avata.

Kako {to spomnav na po~etokot, spisanieto "Makedonsko sonce" e direkten sou~esnik vo taa kampawa. Objavuvaweto razni tekstovi i pisma so nacionalisti~ka sodr`ina mnogu pridonesoa za toa. Od tie tekstovi zaklu~uvam deka vo Makedonija nema nikoga{ da ima so`ivot. Poslednite zbidnuvawa na politi~kata scena vo Makedonija, jasno ni davat na znaewe deka so`ivot nema nikoga{ da ima. Kako {to gledame, nema so`ivot me|u samite hristijani makedonski, a {to da o~ekuvame nie muslimanite so makedonska nacionalnost, a odvi{no e da zboruvame za so`ivot me|u albanskite, turskite i romskite malcinstva. Ako albanskoto malcinstvo ne be{e tolku brojno za da mo`e da se sprotistavuva, nas muslimanite n# ~eka{e istata subina kako i vo Bugarija, pokrstuvawe i menuvawe na imiwa. No, za `al, toa ne }e mo`e da se ostvari. Ako makedonskite hristijani ne go prifatat na{eto prisustvo, toga{ Makedonija }e prestane da postoi. Gi molam site vraboteni vo "Makedonsko sonce" da prestanat so objavuvawe na nacionalisti~ki tekstovi i neka se potrudat spisanieto da bide prifatlivo za po{irokite narodni masi. Vo sprotivno }e bidat odgovorni za is~eznuvaweto na makedonskata nacija i dr`ava. Verskoto ispoveduvawe e edno, a nacionalnoto ~uvstvo e drugo. Dlaboko vo du{ata se ~uvstvuvam Makedonec, no koga gi gledam nepravdite, posakuvam da sum Albanec, Tur~in, Rom ili sosema nekoja druga nacionalnost, samo ne Makedonec. Bidej}i sum musliman, a Makedonec, se sramam poradi svojata nacionalna pripadnost. Mislam deka ova moe mislewe go delat mnogu drugi ~esni Makedonci. Samo so ~esnost mo`eme da ja za~uvame na{ata tatkovina.

Ova pismo upateno do redakcijata na "Makedonsko sonce" nema da bide upateno samo do vas, dragi gospoda. Vakvi pisma }e bidat upateni do site vesnici vo Makedonija i nadvor od nea. Ne mora da ja prifatite mojava poraka. Samo sakav da vi poso~am nekoi vistini. Po profesija sum nastavnik i izvesno vreme vraboten kako nastavnik vo osnovnite u~ili{ta vo stru{kata Op{tina. Pa, poradi toa sum zapoznat so site nepravilnosti.

Na{ava zemja, po s# izgleda, }e si ostane poznata edinstveno po dobrite pogovorki {to gi sozdal narodot, a vo ponovo vreme site pa duri i ovie od vlasta uporno gi potvrduvaat.

"Selo gori, baba se ~e{la" e izgleda najzastapenata narodna pogovorka koja kaj nas najmnogu opstojuva zatoa {to e najmnogu primenuvana.

Mo`eme da konstatirame deka ovaa pogovorka osven toa {to im e svojstvena na site politi~ari od vlasta, sepak po s# izgleda najmnogu mu le`i na ministerot za nadvore{ni raboti, Slobodan ^a{ule. Toj izgleda kako da go postavija za minister na nekoja vrvna turisti~ka agencija, pa kako glaven i odgovoren voda~ (bez koj ne se mo`e) postojano e nekade na pat. Ne za drugo, tuku toa go bara rabotata.

Toj, bidej}i i e vospitan vo duhot na socijalizmot i samoupravuvaweto, ne mo`e, a da ne si ja zavr{i rabotata. S# za dobroto na slu`bata, pa duri i tri pati vo Wujork. Mora ~ovekot, sega {to da pravime, ne e toj vinoven!!!

Ovoj ^a{ule izgleda taka si ja sfati rabotata. Bidej}i, po s# izgleda, nema da bide dolgo na ovaa ministerska funkcija, pa zaradi toa, daj neka si iskoristi se maksimalno, sigurno nema da mu se lutat negovite kolegi od vlasta, pa i tie s# iskoristija i s# {to mo`e{e vo xeb stavija.

I, taka s# normalno si te~e. Vlasta krade, narodot trpi. Ni{to ne se menuva, ni{to ne go buni narodot, s# si odi kako podma~kano. Ako prestanat so toa (dodu{a) vo nedoumica narodot }e go stavat. Site }e se zagri`at i vo strav }e si re~at: "[to li doa|a sega na red".

Kako obi~en gra|anin (gra|anin koj po desetici godini raboten sta` vo "Gazela" ostana na ulica) na ovaa dr`ava sakam da go iska`am svoeto nezadovolstvo od slu~uvawata vo Gradskiot trgovski centar. Ona {to se slu~i vo GTC koga dojde do otvoren sudir na rabotnicite od "Gazela" i t.n. obezbeduvawe na centarot e bez presedan. Direktorot na GTC, Petre Mihajlovski, ovojpat navistina ja premina granicata. Negovoto odnesuvawe ve}e ne mo`e da se tolerira. Do koga vrabotenite koi so ovaa plata gi hranat svoite semejstva }e trpat, za toj da mo`e da sklu~uva interni dogovori za naem i da gi polni svoite xebovi. Toa {to e ~len na vladeja~kata partija ne mu dava za pravo da gazi vrz ~ove~koto dostoinstvo. Ne mu se dovolni site onie pro{iruvawa na du}anite od koi }e se ofajdi za nekolku milioni evra, a za koi patem re~eno ne postoi dozvola od nadle`niot arhitekt. Isto taka, treba da se napomene deka so nabavkite i so "modrniziraweto" na GTC, koe patem re~eno ovoj na{ najatraktiven objekt izgleda kako del od ciganska svadba so site onie "bleskavi" neonki i ~asovnici koi po eden mesec od postavuvaweto ispu{tija zdiv. No, toa i ne e tolku bitno dokolku se ima predvid deka xep~eto na direktorot }e primi del od dr`avnite pari ili so drugi zborovi parite od gra|anite koi oddeluvaat ogromni iznosi za zakup na prostorot. A koga sme kaj spomenatata svadba, sigurno tuka besprekorno se vklopuva na{iot pratenik Bajram (nesudeniot direktor na ovoj objekt) koj i posle s# se ~uvstvuva kako moralen pobednik i vo sorabotka so gorespomnatiot gospodin se {etaat po mermerot na GTC kako da im e dedovina.

Toa e sudbata na{a, dragi moi kolegi i kole{ki. Kaj ima sila, pravdina ne barajte. Edinstveno ni preostanuva da se nadevame na podobro.

Dvojnite standardi ili ako sakate dvoli~nosta na me|unarodnata zaednica (SAD, EU, OON, NATO) se poka`uvale vo pove}e navrati niz ponovata svetska istorija. Ima mnogu primeri za toa.

Posledniot primer e toa {to NATO i UNMIK javno i glasno go proglasuvaat Dogovorot za granicata pome|u Republika Makedonija i Sojuzna Republika Jugoslavija za nezakonski i nepostoe~ki. Ova ne samo {to predizvikuva {okiranost kaj na{ite i Jugoslovenskite diplomati, tuku i neverojatno ja poka`uva taa dvoli~nost i licemerie koe vo interes na svoite imperijalisti~ki interesi golemite dr`avi (~itaj me|unarodnata zaednica) ja sproveduvaat na Balkanot, pa i sekade vo svetot.

Jasno ka`aa deka ne gi interesira nitu priznavaat nikakov princip na postoewe na drugi dr`avi, nitu kakov bilo me|udr`aven dogovor, a koj ne gi opfa}a nivnite interesi.

Se doveduva vo pra{awe i potrebata od postoewe na vakvi "me|unarodni" institucii. Pa, na krajot na krai{tata, se doveduva vo pra{awe i potrebata na Republika Makedonija da ~lenuva vo regionalna organizacija kako {to e NATO koja ima vakvi "principelni" stavovi i koja se "zalaga" za mir i bezbednost (~itaj vojna i bezredie).

Do koga Makedonija }e se odnesuva poslu{no? Stravuvame od me|unaroden pritisok? Ima li pogolem pritisok i sram od toa {to ni se slu~uva? Vodime pregovori za imeto so Grcija! Go smenivme znameto zaradi Grcija! Ni se slu~i invazija od protektorat na OON, dozvolivme da n# nateraat da potpi{eme kapitulacija (ohridskiot Dogovor). Ni se slu~i da ni popuvaat kako da se spravuvame so terorizam. Deka trebalo da se reagira proporcionalno. Koga po~navme da reagirame kako {to sekoja zdrava dr`ava bi reagirala, ni se zakanija so sankcii. Amerika duri po~na kampawa protiv na{eto vooru`uvawe od Ukranija i nejze & se zakanija so nejzinoto ~lenstvoto vo NATO. Pove}e ne mo`e!!!

No, samite si go dozvolivme seto ova.

Sovet do makedonskata Vlada i opozicijata: Da se prekinat pregovorite so Grcija za na{eto ime vo OON i vedna{ i bez uslovno da se bara priznavawe pod ustavnoto ime. Da se vrati staroto dr`avno zname. Makedonskite sili za bezbednost vedna{ da izvr{at celosen pretres na site sela koi sega se nao|aat vo takanare~eniot plan za reintegracija i dokolku ima problemi od mesnoto naselenie da se reagira soodvetno. Poni{tuvawe na ohridskiot Ramkoven dogovor. Da se izvr{i revizija na Bukure{kiot dogovor od 1913 godina. Da se pobara od Grcija vo celost da gi po~ituva malcinskite prava soglasno povelbata za pravata na ~ovekot i malcinskite prava. Da se izvr{i revizija na baraweto i celata postapka za ~lenstvo vo NATO.

Bitolskata bolnica od centarot na gradot e oddale~ena okolu 2,5 km. Vo bolnicata se le~at bolni od Bitola, Resen, Prespa, Demir Hisar, pa i od drugi mesta. Za sre}a postoi redoven gradski soobra}aj koj gi povrzuva centarot na gradot so bolnicata. Tuka se i mnogubrojnite taksisti. Osven so centarot, bolnicata e dobro povrzana i so `elezni~ka i avtobuskata stanica koi se na sprotivniot kraj na gradot pod Pelister. Vo neposredna blizina na bolnicata rabotat delovnica na Stopanska banka, prodavnica na "@ito Bitola" za leb i beli pe~iva, prodavnici za prehranbeni produkti i na razni trgovski stoki, nekolku apteki, kiosk za proda`ba na vesnici i cigari i ugostitelski du}ani, od koi edniot e vo krugot na bolnicata. No, za `al nema po{tenska delovnica. Najbliskata po{tenska delovnica od Bolnicata e oddale~ena okolu eden kilometar. Sekako deka po{tenskata delovnica osven na bolnite, im e potrebna i na `itelite od naselbite koi se okolu Bolnica, no gra|anite vo slu~ajov gi izostavam.

I ne samo {to vo neposredna blizina na bolnicata nema po{tenska delovnica, nema nitu po{tensko sanda~e, za da mo`at pacientite, pa i drugite gra|ani, da gi ispra}aat svoite po{tenski pratki, pisma i sl.

Ponapred, mo`ebi pred godina ili dve vo neposredna blizina na bolnicata, pred prodavnicata na "@ito Bitola" ima{e po{tensko sanda~e. Po{tensko sanda~e ima{e i na ul. "Partizanska" na mestoto kade {to se deli pat za kaj Studentskiot dom vo Bitola i vo neposredna blizina na prodavnicata "Lavci".

Po{tensko sanda~e ima{e i na ulicata "Solunska" na mestoto kade {to se presekuva so ulicata "Peco Bo`inovski", Kako i na ulicata "\or|i Naumov" na mestoto kade {to zavr{uva ulicata "Lav~anska Korija". Za `al, na nitu edno od ovie mesta sega nema po{tensko sanda~e. Zo{to bitolskata po{ta gi izvadila i pove}e ne gi vratila, toa go znae po{tata.

Po{tata svoite uslugi gi napla}a mo{ne skapo, po amerikanki ceni, pa duri i poskapo, a ne prezema merki na gra|anite da im gi olesni po{tenskite dejnosti.