DETSKI NARODNI PESNI^KI OD ISTO^NIOT DEL NA R. MAKEDONIJA

Sli~na na prethodnite pesni~ki e i edna interesna prikazna so elementi na gatanka za bebiwa vo ponapredna vozrast (okolu tri godini), koja im se ka`uva dodeka vozrasniot gi dr`i vo skutot. Ovaa tvorba ja zapi{av od baba Sova Nu{eva - \o{eva (1895-1989) od svetinikolskoto selo Bogoslovec i istata glasi:

Jasno e deka prikaznata na interesen na~in ja opi{uva ~ovekovata glava. Pritoa, gorata e kosa, divite sviwi se vo{ki, ramnoto pole e ~eloto, me|ite se ve|i, kladencite se o~ite, ~ep~iwata se nosnite dupki, lamjata e ustata, a crveniot pr~ e jazikot. Bidej}i prikaznata-gatanka e zapi{ana od stara `ena, ne treba da ne ~udi toa {to vo nea se spomnuvaat i vo{kite kako sostaven del od glavata. Ovaa napast porano navistina bila prisutna kaj naselenieto, posebno vo podale~nite, planinski sela kade higienata bila na mnogu nisko nivo. Inaku, sekoj del od glavata {to se opi{uval, se potenciral so prstot na vozrasniot na detskata glavi~ka so {to na deteto mu se zadr`uvalo vnimanieto kon celata sodr`ina na ovaa prikazna-gatanka.

10.

Drug na~in na zadevawe na bebeto, povrzan so voodu{evenosta od negovata ubavina, od strana na vozrasniot e koga vozrasniot mu veli na bebeto:

Potoa se preprava bo`em saka da mu go izede uvoto na bebeto, {to na istoto mu pri~inuva ogromno zadovolstvo. Ovaa igra e zapazena vo strumi~kiot kraj.

11.

Vo Zletovo, vozrasniot ja fa}a glavata na bebeto so obete race za u{iwata i mu ja mrda levo-desno, peej}i gi stihovite:

Ova na bebeto, isto taka, mu pri~inuva golemo zadovolstvo, a mrdaweto levo-desno na negovata glava, od strana na vozrasniot, e vsu{nost imitacija na seeweto bra{no so sito.

12.

Vo ko~anskoto selo ^e{inovo, no i vo drugi mesta, koga se ~e{la `ensko dete, na dve ili trigodi{na vozrast, mu se pravat kocali koi majkata t.e. onoj {to gi ~e{la, ne`no gi tegle nagore so zborovite:

So ova simboli~no, istovremeno se dava pottik na rastot i na devoj~eto i na negovata kosa.

13.

Vo nekoi ko~anski sela, povozrasno bebe, se zadeva i na sledniot na~in. Bebeto (obi~no na blizu trigodi{na vozrast) se fa}a za uvoto od strana na vozrasniot, koj pritoa go pra{uva: Napoi li go puleto so voda? Deteto, se razbira, deka od strav }e odgovori so: Da! Potoa, vozrasniot {to zadeva, povtorno go pra{uva: Kakva voda mu dade? Deteto, ako odgovori: Ladna!, vozrasniot go vle~e za uvoto so zborovite deka na puleto navodno }e mu izmrznale crevata. Ako deteto odgovori: Topla!, pak dobiva vle~ewe za uvoto so obrazlo`enie deka ovoj pat mu gi poparilo crevata na puleto. Zna~i, zadevaweto se sostoi vo toa {to deteto sekojpat, bez razlika {to }e odgovori, dobiva vle~ewe za uvo od strana na vozrasniot koj go zadeva.

14.

Slednata prikazna za la`ewe na povozrasno bebe e poznata vo cela Makedonija. Vozrasniot, so pokazalecot na levata raka, si poka`uva na palecot od svojata desna raka i veli: Ovoj prst im rekol na drugite: "Ajde da jademe!". Potoa, vozrasniot poka`uva na pokazalecot od desnata raka, koj navodno rekol: [o da jademe? Sredniot prst rekol: [o dade Gospod. Pomaliot prst (na koj isto taka se poka`uva so pokazalecot od levata raka) predlo`il: Aj da krademe!, na {to, maliot prst odgovoril: Ja }e ka`am!. Preostanatite prsti se nalutile na maliot prst i go natepale. Zatoa maliot prst ostanal zasekoga{ mal i voop{to ne porasnal. Koga vozrasniot raska`uva~ na ovaa prikazna, go imitira tepaweto na svojot mal prst od desnata raka, go udira so prstite od levata, izgovaraj}i gi zborovite:

Ovie zborovi se zastapeni isklu~ivo vo {tipskata varijanta na ovaa igra vo forma na prikazna. Sredniot prst, bidej}i go spomnal Bog (od kogo pobaral pomo{), porasnal najgolem. I ovaa prikazna decata ja slu{aat so golemo vnimanie i baraat da im se povtori i po nekolku pati. Nejzinata ~udna sodr`ina kulminira vo momentot koga maliot prst bil kaznet poradi toa {to sakal da gi nakleveti preostanatite, iako od praveden aspekt t.e. da gi odvrati od idejata da kradat, koja im do{la kako rezultat na gladot.

15.

Sli~na na prethodnata, vo smisla deka pretstavuva spoj na igra i prikazna, e i slednata tvorba. Vozrasniot gi spojuva prstite od obete race, pravej}i improvizirana ku}a. Potoa go povikuva deteto da go stavi ra~eto vnatre. Pritoa, deteto go stava ra~eto, no ne celosno vnatre, tuku na gorniot del od ku}ata. Toga{ deteto e dol`no da pra{a: Babo, ima{ li ogin~e?, na {to vozrasniot odgovara: Imam, slegni podole. Deteto go pu{ta ra~eto podolu i se povtoruva istiot dijalog. Koga, na krajot, deteto }e dojde blizu dnoto na ku}ata, pra{uva: Babo, da ne e unatre ku~eto?, na {to vozrasniot odgovara: Ne e! Tokmu koga deteto }e go stavi ra~eto na dnoto od ku}ata, vozrasniot naglo po~nuva da lae, sakaj}i da go ispla{i deteto.

I ovaa igra, vo koja deteto e ramnopraven u~esnik, mu pri~inuva golema radost i bara istata da se povtori u{te nekolku pati. I ovde doa|a do izraz prijatnata napnatost i strav od is~ekuvawe na laeweto na ku~eto za koe deteto bilo izvesteno deka go nema vo ku}ata. So po~nuvaweto na laeweto, deteto prvo se sepnuva, a potoa obi~no, glasno se smee.

Vo razli~ni mesta od isto~niot del na R. Makedonija, ovaa igra ima razli~ni varijanti. Vo najgolemiot del na gradovite i selata (osven vo delovi na [tipsko), namesto ra~eto na deteto da se simnuva podolu, toa se ka~uva pogore, po prstite od nadvore{nata strana na ku}ata. Vo berovskoto selo Vladimirovo, izmenet e i tekstot, pa namesto dete i baba, vo negovata sodr`ina, glavna uloga igraat nepoznat ~ovek i popadija. ^ovekot ja pra{uva popadijata dali e doma popot, a taa go tera da se ka~uva pogore, velej}i mu deka i popot i ku~kata sa na orane, za na krajot, otkako ~ovekot pobara ogin~e, i nego da go pre~eka ku~kata so laewe.

Vo strumi~kite sela, isto se spomenuva pop po ~ie telo (ku}a vo prethodnata varijanta) ~ovekot (deteto so prsteto) se ka~uva, za koga }e mu se ka~e na {apkata, da bide progonet od ku~eto. Vo {tipskite sela Quboten, Lakavica i Puh~e, isto taka, deteto so svoeto ra~e se ka~uva odnadvor, pra{uvaj}i pritoa, ~ija bila ku}ata. Dali e taa na popot? Dali e na carot? Na govedarot? Ili na ku~eto? Koga mu se odgovori deka e na ku~eto koe ne e doma, deteto pra{uva dali mo`e da vleze vnatre i da zeme malku ogin~e. Potoa vleguva i biva pre~ekano od ku~eto. Vidovme deka vo nekoi varijanti na ovaa igra vo forma na prikazna, se spomenuva pop vo potsme{liva uloga. Ova ne e edinstven slu~aj vo makedonskite folklorni tvorbi da postojat humoristi~ni pesni ili prikazni vo koi glavnata uloga ja ima nekoj pop. Te{ko e da se objasni od kade doa|a ovoj fenomen. Dali mo`ebi porano nekoi retki isklu~oci na popovi navistina drasti~no otstapuvale od propi{aniot im `ivot i so toa pridonesle, istite podocna da bidat iskoristeni kako osnova za vakvite folklorni tvorbi ili mo`ebi vo vakvite tvorbi tlee skrieniot otpor {to narodot go daval kon tu|ite popovi, pripadnici na tu|ite crkvi koi toga{ deluvale vo Makedonija, te{ko e da se pretpostavi.

16.

Koga deteto e nemirno i vozrasniot ne mo`e da go smiri, se poslu`uva so zapla{uvawa na deteto. Vo isto~niot del na R. Makedonija, decata najmnogu gi pla{at so Baba Roga, koja }e dojde da gi izede.

*

Da zaklu~ime deka igrite so bebe navistina opfa}aat {irok dijapazon vo odnos na svojata sodr`ina, no nivna su{tina i cel sekoga{ e da predizvikaat odredeni emocii kaj bebeto, od koi, naj~esti se: radosta, smeata, zadovolstvoto, prijatnoto is~ekuvawe, prijatnoto sepnuvawe, no i stravot, ako toa e potrebno za da se smiri nemirnoto dete.