Se znae{e. Mora{e da pukne nov skandal za da se pokrie skandalot so vilata na Premierot na Vodno. I eve go skandalot. Eden od najpopularnite politi~ari vo Makedonija, ministerot za vnatre{ni raboti, Qube Bo{kovski, po koj znae koj pat re{il da izigruva Eliot Nes i srede Sofija go informira svetot deka TOJ gi prona{ol atentatorite na Gligorov i deka TOJ }e apsi levo i desno. Kako i sekoga{, vremeto pominuva i od apsewata nema ni{to. Duri izgleda deka i od krivi~nite prijavi nema ni{to. Ministerot o~igledno ima gledano premnogu kriminalni filmovi, no izgleda deka malku nau~il od niv. Policiskata rabota ne odi sekoga{ so bombasti~ni izjavi, bidej}i taka mnogu lesno se gubi kredibilitetot. Mo`ebi ministerot ne ja nau~il ni onaa "prvo skokni, pa potoa ka`i op". Vo sekoj slu~aj ona {to saka{e da se postigne, se postigna. Skandalot so vilata na Vodno poleka preminuva vo zaboravot.

Pred dve nedeli vo Makedonija be{e registrirana nova bugaromanska organizacija "Zdru`enie na Bugarite vo Makedonija". Pretsedatel na organizacijata e nekojsi Quben Metodievski, a portparol ve}e popoznatiot Vlado Perev, po poteklo od Prilep, a sega novinar vo MRTV. Organizacijata za cel imala so~uvuvawe i popularizirawe na istoriskite i kulturnite tradicii na bugarskiot narod vo Makedonija. Toa bile tradicii na 1300-godi{nata bugarska dr`ava i tradiciite na bugarskata egzarhija od 1870 godina, a toa bile i makedonski tradicii na borba protiv srpskoto, turskoto i gr~koto ropstvo. Toa bila borbata na nivnite predci, koi se borele za nezavisna i obedineta Makedonija (zna~i Bugarite ne se borele za obedinuvawe na Makedonija i Bugarija, tuku za nezavisna Makedonija?!).

Vo svoeto intervju dadeno za bugarskata redakcija na Radio Slobodna Evropa, portparolot obvini deka vo Makedonija se sproveduvala politika na antibugarizam preku sekojdnevni izjavi vo pe~atot i mediumite kako i preku "rasisti~ki" izjavi na politi~ari vo koi se ka`uvalo deka Bugarite se Tatari. Ponatamu, Makedoncite s# u{te mislele deka `iveele vo Titova Jugoslavija. Registracijata na organizacijata bila "simbol na slobodata na Bugarite vo Makedonija". Organizacijata nema da o~ekuva da bide potkrepena javno, oti toa bi se odrazilo na izborite, bidej}i bi imalo novi obvinenija za DPMNE deka e probugarska organizacija. Tolku za ovaa nova organizacija.

Vo princip, postoeweto na vakva bugaromanska organizacija bi trebalo da se poddr`i. Problemot e deka lu|eto so vakvi ubeduvawa i ~lenovite na vakvi organizacii te{ko }e mo`at da se vozdr`at od antimakedonska propaganda i povtoruvawe na dobropoznatite lagi i mitovi. S# dodeka tie se ograni~uvaat da ka`uvaat za samite sebe, s# e vo red. Vo momentot koga }e po~nat da zboruvaat od imeto na site Makedonci, toga{ nastanuva problem koj ne mo`e da se tolerira. Se razbira, ova e eden na~in na mislewe. Drugiot bi bil napolno da se ignoriraat i da se ostavat da ka`uvaat {to si sakaat. Bez aktivna poddr{ka od vlasta tie se tolku malku i tolku marginalizirani {to ne pretstavuvaat nikakov problem.

Minatiot vikend "Vest" objavi senzacionalna informacija za postoeweto na anti~ka kniga. Ako navistina s# e taka kako {to e opi{ano, ova bi pretstavuvalo epohalno otkritie, sporedlivo samo so otkritieto na Rozeta kamenot. Eve izvadok od tekstot.

"Bronzena anti~ka kniga, ispi{ana so pove}e pisma, me|u koi i so staromakedonskoto pismo, a koja e proceneta deka datira od vremeto na Aleksandar Makedonski, e vo sopstvenost na eden Makedonec koj insistira da ostane anonimen. Bronzenata kniga, osven toa {to na ovie prostori e edinstvena i dosega ne e poznato deka postoi druga, za nas e posebno zna~ajna zatoa {to na nea e staromakedonskoto pismo, re~isi identi~no na ova so koe nie denes se slu`ime - kirilicata. Knigata, vsu{nost, doka`uva deka pismoto postoelo duri petnaesetina veka pred pojavata na Kiril i Metodij. Na{i arheolozi velat deka vakvo staromakedonsko pismo prona{le i nivnite gr~ki kolegi pred decenija - dve nekade kaj Pela, a bilo ispi{ano na kerami~ki tablici, no toa Grcite go ~uvaat vo tajnost. Kerami~kite tablici so staromakedonsko pismo se skrieni dlaboko vo trezorite na Atinskiot muzej. Knigata ima ~etiri bronzeni lista, od dvete strani ispi{ani so pismo i iscrtani so znaci. Listovite bile povrzani so ko`a, a na naslovnata stranica ima ukrasna aplikacija. Vo knigata se ispi{ani {est pisma i toa: kritskite linearno A i linearno B, lizisko, mikensko, fenikisko i staromakedonsko. Na nekolku mesta mo`e da se pro~ita imeto Aleksandar, a od znacite ima iscrtano mnogu sonca i eden klu~. Sopstvenikot, bronzenata kniga ja poseduva ve}e dvaesetina godini. Znaej}i ja nejzinata va`nost, toj po osamostojuvaweto na Makedonija, se obiduva da & ja prodade na dr`avata, no nikako ne uspeva ni so prethodnata ni so sega{nata vlast da se dogovori za cenata. Pregovorite za otkup zapo~nale koga na vlast be{e SDSM. Sopstvenikot do{ol vo Skopje so snimen videomaterijal i so fotografii i im go poka`al na stru~waci od Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite. Tie, otkako gi prou~ile, konstatirale deka knigata e original i, po silata na zakonot, postapile kako posrednici pome|u sopstvenikot kako prodava~ i dr`avata kako kupuva~ na knigata. Sopstvenikot prvi~no pobaral 40.000 marki, a koga dr`avata se soglasila na taa cena, toj, se ~ini, sfatil deka pobaral malku i ja poka~il cenata na 60.000 dolari. Na dr`avata toa & bile mnogu pari, pa mu ponudile da mu gi vrabotat dvajcata sinovi i da dobie pari~na nagrada od 30.000 marki, no sopstvenikot ne se soglasil. Tuka pregovorite propadnale. SDSM potoa ja zagubi vlasta, a dojde novata, na ~elo so VMRO - DPMNE. Pregovorite za knigata so novata vlast sopstvenikot gi vodel so Martin Trenevski, dodeka ovoj be{e minister za iseleni{tvo. Za pregovorite so novata vlast cenata se poka~ila ve}e na 500.000 germanski marki. Trenevski, normalno, odbil da se dadat tolku pari oti, verojatno, za dr`avata ovie pari bile mnogu, i mu ponudil 100.000 germanski marki. Ovie pari, pak, za sopstvenikot bile malku. Vo me|uvreme, dodeka dr`avata i sopstvenikot se pogoduvaat i pravat dr` - ne davaj okolu cenata, kojznae kako Grcite doznavaat za postoeweto na ovaa kniga. Go nao|aat ~ovekot i, kako {to veli toj, mu nudat 2.000.000 germanski marki samo da ja dobijat knigata koja, najverojatno, potoa bi ja sna{la sudbinata na glinenite plo~i. So ova, povtorno bi se zagubila tragata za doka`uvawe na postoeweto na makedonskata pismenost, koja mo`ebi e postara i od site gr~ki pisma, veli sopstvenikot na bronzenata kniga. Zatoa toj kako Makedonec i patriot ne im ja prodal na Grcite, no za "Vest" veli deka dokolku ovaa dr`ava ne saka da ja dade vistinskata cena za nea, toj toa i }e go stori. Stru~wacite velat deka od fotografii i kaseta ne mo`e dobro da se odgatne {to pi{uva vo knigata, za{to e pi{uvana kru`no i bez nekoj poseben red, tuku treba da se ima originalot. No, sopstvenikot nikomu ne mu go dava originalot da go vidi. Za mestoto od kade poteknuva ovaa kniga, sopstvenikot, isto taka, ne saka to~no da ka`e. Kako i so parite, si igra i so prikaznata od kade ja na{ol. Edna{ veli deka e najdena pod nekoja vodenica kade {to imalo tunel niz koj se doa|alo do prostorija vo koja bila knigata. Vtorpat deka e izvadena od pe{tera na Ko`uf. Pe{terata, veli toj, bila idealno rabotena so kru`en tavan i pod, od stranite od kameni blokovi imalo izraboteni sedi{ta, a na niv stoela knigata. Tretata prikazna, pak, e deka bronzenata kniga, vsu{nost, ja na{ol nekoj pop na Rodopite vo pe{tera. Vlezot na pe{terata bil pod vodopad, a do prostorijata kade bila knigata se odelo niz nekoj tunel. Sega{niot sopstvenik ja kupil knigata od popot. Vo site tri razli~ni prikazni, edno e isto - deka tamu kade {to e najdena ima i drugi vakvi knigi, odnosno deka postoi cela anti~ka biblioteka.