Politi~kite voda~i na Albancite vo zemjava baraat da se promenat dr`avnite obele`ja na Republika Makedonija, poradi toa {to sega{nite zname, grb i himna ne bile "zaedni~ki prifatlivi simboli".

Ali Ahmeti, porane{niot lider na rasformiranata ONA, pobara od Makedoncite i Albancite da po~nat rasprava za promena na dr`avnoto zname, za{to koga se donesuval Zakonot za znameto, Albancite ne re{avale za toa i niv nikoj ne gi pra{al.

Vo SDSM velat deka pra{aweto za dr`avnite simboli e re{eno i oti vo vremeto koga se donesuval Ramkovniot dogovor, nitu edna od stranite ne gi osporila. Vo taa partija velat deka praveweto problemi od simbolite e zastarena debata.

VMRO-DPMNE i SDSM se kategori~ni protiv mo`nosta me|unarodnite posmatra~i na izborite vo septemvri da bidat ovlasteni da gi potpi{uvaat zapisnicite od glasaweto na izbira~kite mesta. Dvete partii smetaat deka na toj na~in Makedonija }e bide vo pozicija na protektorat, vo koj izborite }e gi sproveduva me|unarodnata zaednica, a ne legalnite dr`avni organi. PDP i DPA, pak, bi go poddr`ale vakvoto re{enie, zaradi obezbeduvawe na site preduslovi za pravedni i demokratski izbori.

Pretsedatelot na Sobranieto, Stojan Andov, smeta deka verifikacijata na zapisnicite od strana na posmatra~ite na OBSE bi pretstavuvalo presedan, bidej}i izbornite zapisnici se dr`avni dokumenti {to ne mo`at da gi potpi{uvaat stranci.

Minatata nedela {efot na Kabinetot na pretsedatelot Trajkovski, Zoran Jolevski, kako kandidat na pretsedatelot Trajkovski za ambasador vo [vajcarija, pominal na Kadrovskata komisija na Vladata, no ne i na sednicata na Vladata. Ministerot za nadvore{ni raboti dal oficijalen predlog za Jolevski, no negoviot kolega za trud i socijala, Bedredin Ibraimi, se pobunil, bidej}i spored partiskiot dogovor, ova mesto trebalo da & pripadne na DPA.

Spored izvori na "Dnevnik", Albancite mu se nalutile na Trajkovski za toa {to ne gi konsultiral koga go predlo`il Jolevski za ambasador. Dodeka se rasprava koj }e odi vo Bern, devet ambasadori se povikani da se vratat vo Makedonija. ^a{ule im ispratil pisma na Risto Nikovski vo Tirana, Qup~o Arsovski vo Atina, Slavko Milosavlevski vo Belgrad, Servet Avziu vo Zagreb, Vlado Bla`evski vo Kiev, Stevo Crvenkovski vo London, Jordan Veselinov vo Otava, Blagoj Za{ov vo Bukure{t i Ognen Maleski vo Viena.

^lenot na partijata DPA i borec na ONA, Hisni [a}iri, }e primi pove}e od 2.500 evra na ime zaostanati plati za {este meseci otsustvo od prateni~kite klupi.

Mo`ebi ve}e i mu se isplateni, re~e Stojan Andov, dodavaj}i deka nema zakonski pre~ki [a}iri da ne gi zeme zaostanatite plati.

Spored objasnuvawata, [a}iri e del od amnestiranite borci na ONA i kako takov mo`e da gi koristi site pozitivni zakonski propisi.

Povikuvaj}i se na Interpol, nekoi albanski nezavisni glasila informiraa deka duri 40 otsto od {vercot na droga i lu|e vo Zapadna Evropa se vnesuva preku Albanija.

[vercot e mo{ne golem i prodol`uva da se odviva, javuvaat mediumite vo Tirana. Spored istite izvori, drogata od Albanija se prenesuva kon Italija, a potoa i vo drugite zapadni zemji. Drogata glavno poteknuva od Albanija, no i od Turcija, a vo Albanija se prenesuva preku Makedonija i Grcija.

Pove}e iljadi `eni vo poslednive nekolku godini od Albanija se prefrleni vo Italija. Golem del od niv vo Albanija doa|aat od Moldavija i Ukraina.

Vladata, isto taka, e zapoznata i so incijativata od pretsedatelot Trajkovski za nabavka na patni~kiot avion "Antonov 74" od rusko proizvodstvo, koj ~ini {est milioni dolari. Pri izborot se po~ituvani mislewata na eksperti od Ministerstvoto za transport i vrski, spored va`e~kite me|unarodni standardi za vozduhoplovnite letala. Trendafilov oceni deka ovaa inicijativa treba da bide zavr{ena {to poskoro, zatoa {to sekoe odlo`uvawe proizveduva plus tro{oci.