DETSKI NARODNI OBREDI OD ISTO^NIOT DEL NA R. MAKEDONIJA

]e zapo~neme se fenomenot na postoeweto na detskite obredi, prosledeni so navredlivi stihovi, ~ija cel e da se navredi i kazni nekoe dete. Ne treba mnogu da se razmisluva za da se sfati deka ovaa pojava (kako vpro~em i golem broj drugi), decata vo celost ja imaat prifateno i prezemeno od svetot na vozrasnite. Vakvite navredi doa|aat kako rezultat na najrazli~ni pri~ini - od zadevawe poradi slabite uspesi vo igrata, pa s# do vistinsko navreduvawe poradi toa {to doti~noto dete prethodno nekomu, so ne{to, mu napravilo odredena {teta. Navredite mo`at da bidat poedine~ni i grupni. Niv mo`e da gi upatuva samo edno dete, no neretko se slu~uva i pogolema grupa deca vo hor da ja upatuva navredata samo kon edno dete, koe ~esto pati, pod dejstvo na taa navreda, se oneraspolo`uva, pa duri i rasplakuva. Ponekoga{ vo navredlivite stihovi i re~enici se sre}avaat navistina vulgarni, surovi i nekulturni zborovi, koi decata naj~esto i ne gi razbiraat, a nekoi navredi, kolku i da izgledaat drski i vulgarni, decata gi sfa}aat kako me|usebno upateni {egi, {to vo prodol`enie, isto taka, }e go ilustrirame so primeri. Zna~i, navredata (vulgarna ili ironi~na) e dominanten del na ovie obredi i, spored kriteriumite na detskata pravda, ~estopati se upotrebuva vo funkcija na kazna i koga treba i koga ne treba. Vpro~em, taka e i vo svetot na vozrasnite, ~ija naivna kopija e svetot na decata. Da prosledime nekolku vakvi primeri:

1. Koga pri nekoja igra so brkawe, deteto koe brka se izmori i ne uspee da ja zavr{i igrata (bidej}i e pomalo od drugite) t.e. ne mo`e da gi fati pogolemite, pa sedne bespomo{no da se odmori, toga{ preostanatite go zaobikoluvaat i zajadlivo, vo eden glas, mu peat:

Ironijata, filuvana so primitivniot nagon za eksponirawe na superiornosta nad poslabiot (od koja ne se imuni nitu decata), ovde doa|a vo poln izraz. Vakvoto zadevawe obi~no trae s# dodeka deteto ne se raspla~e ili nekoe od postarite deca ne go prekine seto toa so predlog za nova igra.

2. Koga nekoe dete, za vreme na igrata, ne mo`e da izdr`i s# {to se bara od nego, pa pla~ej}i ja napu{ti pred vreme, preostanatite, za kazna, se sobiraat okolu nego i vo hor mu peat:

Pritoa, dodeka decata taka ja peat melodijata (koja e ista so onaa od obredot broj 1), pleskaat so dlankite vo takt. Razlikata so prethodniot obred e vo toa {to ovde zadevaweto se vr{i za site igri, dodeka prethodniot obred, va`i samo za igrite so brkawe. Ovoj na~in na zadevawe e poznat samo vo [tip i nekoi {tipski sela. Tekstot e nejasen i te{ko mo`e da se odgatne negovata simbolika.

3. Posebna kazna, ovoj pat mo`ebi opravdana, go o~ekuva deteto koe gi kleveti i {pionira preostanatite deca, t.e. gi izdava site tajni {to decata mu gi ka`uvaat. Kaznata e stroga i se sostoi od kolektivno izbegnuvawe na toa dete vo zaedni~kite igri, nezboruvawe so nego i nametnuvawe na navredlivi prekari, koi ponekoga{, vo eden glas, mu se dovikuvaat. Seto toa mo`e da potrae i po nekolku dena. Naj~est detski izraz za vakvite deca e tu`i-baba. Vo {tipskoto selo Lakavica, vakvoto dete go dobiva prekarot po{tar, a vo Peh~evo - klevet~ija. Vo nekoi del~evski sela, pokraj prekarot tu`i-baba, se sre}ava i prekarot tu`i-dedo. Vo berovskite sela, na inkrimiranoto dete mu se dovikuva:

Najnavredliva i polna so vulgarizmi e varijantata {to mu se ka`uva na {pionot vo [tip, koja glasi:

Poimot: [pijon Tase vo [tip e prifaten i kako sinonim t.e. prekar za dete koe {pionira t.e. ka`uva s# {to }e slu{ne.

4. Za dete koe krade, isto postojat navredlivi pesni, koi ostanatite deca, poedine~no ili grupno, mu gi ka`uvaat re~isi sekoga{ koga }e go vidat na ulica. Taka, deteto so denovi e `igosano i prinudeno da gi trpi navredite poradi toa {to go storilo. Vo [tip, na vakvite deca, im se ka`uvaat slednite rimuvani stihovi:

Ovie stihovi se zastapeni i vo Ko~ani, Radovi{ i Kratovo so nivnite sela. Zborovite tarata i ligu ne zna~at ni{to i edinstvena uloga im e da poslu`at za rimuvawe na pesni~kata. Sociolo{kiot moment za kaznuvawe na vinovnikot (vo slu~ajov, kradecot), si go na{ol svoeto mesto i vo detskite normi na odnesuvawe. ^esto pati deteto dobiva i navredlivi prekari (kako {to e prekarot kradi-vuk od Kratovo), koi mora da gi slu{a vo narednite denovi, dodeka da se zaboravi negovata vina. Prekarot kradi-vuk nesomneno doa|a od op{tata pretstava za volkot kako grablivo `ivotno {to, vo golema mera, go imaat po~uvstvuvano i sopstvenicite na golem broj trla vo Makedonija, koi obi~no se daleku od naselenite mesta.

Najdrasti~en primer na navreda, povtorno ispolnet so vulgarizmi, sre}avame vo ko~anskite sela kade, na dete koe krade, preostanatite deca mu gi ka`uvaat stihovite:

5. Sli~na sudbina na bezmilosno navreduvawe go o~ekuva i deteto koe postojano la`e, kako i vo prethodno opi{anite slu~ai, preostanatite deca, re~isi sekoga{ koga }e go sretnat na ulica, mu gi ka`uvaat slednite navredlivi zborovi:

Vo razli~ni delovi na isto~niot del od R. Makedonija, vo ovaa pesna se dodava ili odzema po nekoj stih, no osnovata e ista. Taka na primer, vo Berovo i okolnite sela, za la`a~ot se veli deka imal vo{ki. Vo Makedonska Kamenica, deka se dru`i so ajduci, a vo strumi~kite sela deka go goni milicija. Sekade, osven vo [tip, se izbegnuva stihot: Na bawa ne ode{, koj e karakteristi~en samo za [tip, bidej}i vo negova blizina ima prirodna bawa. Vo Radovi{, deteto koe la`e, pogrdno se narekuva: la`go-mango tarata. I ovde e te{ko da se otkrie korenot na zborovite mango i tarata, pa mo`e da se pretpostavi deka se staveni edinstveno vo funkcija da go potenciraat ritamot na navredlivata re~enica. Spomnuvaweto na milicijata vo varijantata od strumi~kite sela, ni go locira vremeto koga ovoj stih bil vmetnat vo ovaa pesna, a toe e sekako periodot po 1945 godina od koga, Organot za vnatre{ni raboti, po~nal da se vika milicija.

6. Navredlivi pesni i re~enici se upotrebuvaat i koga dve deca pome|u sebe se karaat. Drasti~en primer na vakva pesna e sledniot:

Ovaa varijanta e poznata vo site kraevi na isto~niot del na R. Makedonija. Vo nekoi strumi~ki sela, po prvite dva stiha, se ka`uva:

Gledame deka ovde ne e po{tedeno nitu semejstvoto na onoj {to se navreduva, iako ~esto pati ovaa pesna decata ja upotrebuvaat i vo {egovit ton bez zlonamerna konotacija. Prvite zborovi (alva i boza) se staveni isklu~ivo vo funkcija na rimata so sledniot stih, no preku niv mo`eme pribli`no vremenski da go locirame nastanokot na ovaa pesna. Imeno, alvata i bozata, kako stari orientalni deserti koi bile doneseni od Turcite, obilno bile prifateni vo Makedonija kade i denes gi ima re~isi vo sekoja slatkarnica. Porano se prodavale po ulicite i bile re~isi edinstvenata poslastica na narodot. Zna~i, poradi nivnoto spomnuvawe, mo`eme da pretpostavime deka ovaa pesni~ka e nastanata vo 19 vek, a mo`e i porano.