INTERVJU

Jordan Kostadinov-Ivanov, pretsedatel na OMO ILINDEN

TRAJKOVSKI I GLIGOROV ]E JA RASTURAT DR@AVATA

Razgovaral: Traj~e VELJANOVSKI

  • Kako nepo`elna makedonska organizacija od 1990 do 1994 godina imavme neprijatnosti so bugarskata vlast. Na na{ite manifestacii n# opkoluvaa i fizi~ki se presmetuvaa so na{ite ~lenovi i simpatizeri, n# provociraa, n# voznemiruvaa, ni nanesuvaa te{ki i lesni tele{ki povredi, so namera da n# upla{at i da n# spre~at vo ponatamo{nite aktivnosti.
  • So porane{nata i so ovaa garnitura na vlast ne veruvam deka na{ata dr`ava Makedonija bi mo`ela da opstane na Balkanot. Nitu Kiro Gligorov, nitu Boris Trajkovski ne poseduvaa, pa i sega ne poseduvaat nacionalni i patriotski ~uvstva. Tie nabrzo }e ja rasturat dr`avata.

Gospodinot Jordan Kostadinov-Ivanov e roden na de-vetti noemvri 1932 godina vo seloto Belica, koe pripa|a na Vrana~kata ili Melni~kata okolina, a koe e oddale~eno okolu 18 kilometri od gradot Sandanski vo Pirinskiot del na Makedonija. Seloto imalo okolu 80 makedonski ku}i. Pove}eto od niv za vreme i po Kresnenskoto vostanie bile isprazneti od makedonskoto naselenie, koe poradi stravot i nemo}ta da mu se sprotivstavi na toga{noto tursko razbojni{tvo begalo i se naseluvalo po planinski predeli. Poteknuva od ~ista etni~ka makedonska familija. Majka mu e rodena vo seloto Vrap~a, a tatko mu vo seloto U{tava. Od roditelite na negovite roditeli i dedovci, preku negovite roditeli doznava deka vo toa vreme po srednoto te~enie na rekata Struma ne `iveelo drugo etni~ko naselenie, osven makedonski narod. [to se odnesuva do postoeweto na nekoi Slavjani i za nekoja nivna me{avina so makedonskiot narod veli: Da, takvo ne{to nemale slu{nato nitu negovite predci, koi so vekovi se ~uvstvuvale deka se samo Makedonci, a ne Slavjani, a ni najmalku pak deka se ~uvstvuvale kako Bugari, Grci ili Srbi, a kamo li negovite roditeli ili toj samiot.

Od razgovorot so g.Jordan Kostadinov-Ivanov doznavam deka svesta kaj makedonskiot narod za nacionalnata pripadnost i dr`avnost bila so mnogu vekovi prisutna kaj na{iot makedonski ~ovek. Kako makedonski nacionalen aktivist bil dva pati zatvoran od bugarskata vlast, so zadol`itelen godi{en prestoj vo temna, studena i bezvozdu{na kelijska prostorija, ostavan bez dovolno hrana i voda. So cel da mu go skr{at ~uvstvoto na negovata nacionalna pripadnost i da go ottrgnat od negovata ponatamo{na politi~ka aktivnost, po~esto bil voznemiruvan i tepan od zatvorskite vospituva~i.

Vo 1990 godina e izbran kako pretsedatel na OMO ILINDEN. Vo SAD dojde po negova li~na rabota. Pod organizacijata na "Hjuman Rajts", ~ij pretsedatel e Georgi Xorx Tomov be{e organizirana javna tribina na koja u~estvuvaa i pretstavnicite na makedonskite organizacii, dru{tva i klubovi so nivnite ~lenstva. Od "Hjuman Rajts" bea prisutni ~lenovite Pece Kolomxiski, Naum Naumovski, \or|i Kondovski i Mile Tuntev, a od SMK Vlado Trajanoski i Bo{ko Stojevski.

OPSTOJUVAWE

MS: Gospodine Kostadinov, od koga postoi Va{ata organizacija i kakva e nejzinata programa?

KOSTADINOV: Organizacijata OMO ILIDEN postoi od 1990 godina. Raspolagame so edna podgotvena, kulturna, prosvetna i obrazovna programa, preku koja sakame da ja razvieme, pro{irime i nadgradime na{ata kultura, prosveta i obrazovanost vo na{iot pirinski del na Makedonija, koj e s# u{te pod jurisdikcija na R. Bugarija, za da ne se zaboravat na{ite obi~ai, tradicii i kulturni vrednosti, kako narod so edna drevna nacionalna etnogeneznost, koja so vekovi e prisutna na balkanskiot prostor so svojata Makedonska pravoslavna crkva.

Na{ata oranizacija e neprofitna i nevladina i kako takva na{ata politika e naso~ena kon demokratskoto i institucionalno re{avawe na na{iot nacionalen i etnogenezen problem, negovoto definirawe ne samo vo dr`avata R. Bugarija, tuku i nadvor od nea. So pomo{ta i posredstvoto na me|unarodnite faktori i institucii koi s# u{te stojat na stranata na Povelbata na OON, kako i na stranata na Preambulata i osnovnite na~ela na me|unarodnoto pravo, kade se naglaseni slobodata na ~ovekovite prava, pravoto na nacionalnata pripadnost, na nacionalnostite i malcinstvata, vo koja bilo zemja, a osobeno kaj taa koja kako ~lenka na OON gi verificirala i ratifikuvala, vpro~em koja gi ozakonila vo svojot praven sostem.

Poradi toa {to s# u{te se zagrozeni na{ite makedonski nacionalni prava, ne samo od strana na Bugarija, tuku i od strana na Grcija, Srbija i Albanija, nie ja napravivme taa na{a programa za da mo`eme preku nea da gi afirmirame na{ite istoriski, duhovni i kulturni vrednosti, ne samo na balkanskite prostori tuku i nadvor od niv, za da go spre~ime natamo{noto asimilirawe na na{iot makedonski ~ovek so negovata drevnost na Balkanot. [to e najbitno na{ata organizacija ne e ekstremna nacionalisti~ka, a ni najmalku teroristi~ka organizacija, so primesi na nekoi radikalni pojavi, kako organizacija koja ima namera da gi frustrira me|uetni~kite nacionalni netrpelivosti i omrazi, a u{te pomalku koja bi se zalagala za turnuvaweto na dr`avniot sistem na R. Bugarija ili da go naru{uva nejziniot dr`aven integritet i suverenitet so nekoi secesionalisti~ki nameri i pobudi.

Nie ne sme nitu Bugari, nitu Srbi, nitu Grci. Nie sme si Makedonci na svojata zemja, mislam na Balkanot. So Bukure{kiot dogovor sme podeleni na ~etiri strani. Bi sakal da ka`am deka vo vremeto na socijalisti~kiot sistem, makedonskite dvi`ewa za priznavaweto na makedonskata nacija vo okupiranite delovi na Makedonija bea mnogu ote`nati. So pa|aweto na socijalizmot i Var{avskiot dogovor, se olesni demokratskata borba za opstojuvaweto na makedonskiot ~ovek na Balkanot, a osobeno vo vremeto koga se udrija temelite na noviot svetski poredok, vo koj be{e predvideno i nekoe prekrojuvawe na balkanskite dr`avni granici i neminovnoto sproveduvawe na demokratskiot sistem kako uslov za unifikacija na evropskiot kontinent.

MS: Dali vo po~etokot na sozdavaweto na Organizacijata naidovte na nekoi problemi, od kogo i od koja strana?

KOSTADINOV: Makedonskata organizacija OMO ILINDEN e napravena od na{i makedonski borci za ~ove~kite nacionalni prava i vo po~etokot na sozdavaweto nemavme nekoi posebni te{kotii. Otkako izlegovme vo javnost so na{ata programa vo koja bea naglaseni makedonskite nacionalni prava kako {to se priznavawe na makedonskiot narod kako nacija so toa i pravoto na obrazovanie na svoj maj~in jazik, pravoto na makedonski {koli i fakulteti, i pravoto na svoi makedonski crkvi, isto kako i celosnoto duhovno obedinuvawe na na{iot narod, vo pirinskiot del na Makedonija, a i nadvor od nego, ve}e se po~uvstvuva nekoe kolebawe me|u na{ite ~lenovi koi od strav i pritisok od bugarskata vlast, se odvoija od organizacijata, pa taka dojde i do pojavata na edna paralelna organizacija nare~ena OMO Ilinden Demokratska partija.

Na{ata partija be{e oceneta kako teroristi~ka, a novoformiranata kako napredna i demokratska. Kako nepo`elna makedonska organizacija od 1990 godina do 1994 imavme neprijatnosti so bugarskata vlast. Postoeja posebni pritvorawa i zakani isto kako i fizi~ki naleti od strana na policijata od Blagoevgrad i ]ustendil. Na na{ite manifestacii n# opkoluvaa i fizi~ki se presmetuvaa so na{ite ~lenovi i simpatizeri, n# provociraa, n# voznemiruvaa, ni nanesuvaa te{ki i lesni telesni povredi, so namera da n# upla{at i da n# spre~at vo ponatamo{nite aktivnosti.

MS: Koja be{e pri~inata {to bugarskata vlast ne saka{e da ja registrira Va{ata Organizacija?

KOSTADINOV: Nie podadovme molba za registriraweto na na{ata organizacija do nadle`nite dr`avni insitucii, ama za `al bevme odbieni. Okru`niot sud od Blagoevgrad n# odbi. Isto taka, n# odbi i Vrhovniot sud na Bugarija so motiv i opravduvawe deka sme secesionisti, nacionalni ekstremisti, teroristi, ~lenovi na nekoja si organizacija koja saka i raboti da ja destabilizira bugarskata dr`ava, organizacija so ~lenstvo koja sozdava i saka da gi frustrira me|uetni~kite problemi i netrpelivosti, koja e protiv dr`avniot suverenitet i teritorijalniot integritet na dr`avata i mnogu drugi raboti. Se razbira deka nie javno gi otfrlavme takvite nivni navodi, i ponatamu si prodol`ivme so rabotata na na{ata organizacija. Od 1990 do1994 godina nie podgotvivme dokumenti i gi isprativme do Evropskata unija od koja baravme da bideme za{titeni vo na{ite aktivnosti, poto~no vo sproveduvaweto na na{ata kulturna prosvetna i obrazovna programa. Na{eto barawe se prifati vo 1998 godina. Potoa n# izvestija deka treba da izlezeme na Sud za da go re{at nastanatiot spor me|u na{ata organizacija i dr`avata Bugarija. Na 17 oktomvri 2000 godina se pojavivme pred sudot vo Strazbur. Na vtori oktomvri 2001 godina Sudot ja donese negovata odluka so koj se osuduva bugarskata Vlada za kr{ewe na ~ove~kite prava.

SUDSKI SPOR

MS: Kako se odviva{e sudskiot proces vo Strazbur? Koi bea Va{ite, a koi nivnite obvinuvawa ili branewa?

KOSTADINOV: Na sudot vo Strazbur se pojavivme so na{iot advokat koj po nacionalnost e Francuzin, g. Loran Hinker, profesor po Me|unarodno pravo vo Strazbur. Od bugarskata strana ima{e niven dr`aven advokat, se razbira ispraten po slu`bena dol`nost. So na{iot advokat imavme napraveno nekolku sredbi, koi traeja po pet-{et ~asovi, taka {to seto ona {to mu go argumentiravme uspea da go odbrani i na Strazbur{kiot sud.

Procesot be{e mnogu dolg, taka {to i nema potreba seto toa da se iznese vo na{iot razgovor. Interesen be{e nastapot na bugarskiot advokat so negovite obvinuvawa so koi saka{e i ima{e namera da go stavi Sudot vo nekoja zabluda so aktite deka nie sme bile secesionisti, separatisti, teroristi, stranski {pioni i platenici, deka sme bili i deka s# u{te sme rabotele protiv dr`avnite interesi, pottiknuva~i na me|uetni~ki i nacionalni problemi i kako lu|e koi go zagrozuvame dr`avniot bugarski integritet i suverenitet.

Na{iot advokat seto toa so dostavenite argumenti go pobiva{e. Interesno be{e pra{aweto na pretsedatelot na Sudot koe mu go postavi na bugarskiot advokat: "Dali za tie dejnosti nekoj od nivnata organizacija bil iznesen i osuden na sud". Nivniot advokat odgovori: "Policijata si vodi nekoj protokol i poseduva nekoi dokazi". Ostavete go protokolot nastrana. Ne pra{uvam dali imalo takvo ne{to. [tom nemalo takvi presudi, zna~i nemalo ni takvi pojavi. I so toa se zavr{i rabotata.

MS: Dali bugarskata vlast znae{e deka ste ispratile `alba do evropskiot Parlament?

KOSTADINOV: Bugarskata vlast ne znae{e deka planirame da ispratime `alba do evropskiot Parlament i deka imavme namera da ja dademe na Sudot vo Strazbur. Seto toa se rabote{e ilegalno od edna odbrana grupa na makedonski aktivisti koi ja ~uvaa tajnata s# dodeka Evropskata unija ne ja izvesti bugarskata vlast za ve}e ispratenata `alba. A, koga evropskiot Sud ja izvesti dr`avata Bugarija deka e dadena na Sud, toga{ bugarskite vlasti vo 1998 godina vlegoa vo na{ite prostorii i gi ukradoa site va`ni dokumenti koi ni bea potrebni, mislej}i deka }e naidat na nekoi dokumenti so koi bi bile okarakterizirani kako teroristi~ka organizacija. Se razbira deka izvr{ila krivi~no delo.

MS: Dali se soo~ivte so nekoi problemi po vra}aweto od Strazbur{kiot sud?

KOSTADINOV: Po vra}aweto od Strazbur, nema{e i ne naidovme na nekoi represelii od strana na bugarskata vlast. Nema{e nitu zatvorawa, nitu tepawa, isto kako i nekoi pojavi na montirani ubistva na na{ite aktivisti. Odlukata na Sudot ja sfatija kako realnost, pa od taa pri~ina ne se pojavija nekoi neprijatnosti, takvi kako {to se slu~uvaa od 1990 do 1994 godina. Se razbira, i natamu si prodol`i nivnata antimakedonska propaganda isto kako i aktivnosta na nivnata policija so razuznava~kata ma{inerija, koja ima{e mnogu moderno napravena antipropaganda, a i programa da vlezat me|u na{ite ~lenovi i da gi svrtat so makedonskite propagandi protiv nas. Po sobirot vo Ro`enskiot manastir, vo bugarskiot vesnik "Trud" ima{e eden podmetnat napis vo koj sto{e "Smrt na Bugarite", demek takvo ne{to bilo ka`ano od na{a strana. A, tie toa namerno go napravija so cel da sozdadat pogre{na slika za dvi`eweto na na{ata organizacija od edna strana, a od druga pak, da sozdadat omraza kaj bugarskiot narod, kon nas Makedoncite.

MS: Od kade e taa tolkava smelost i hrabrost?

KOSTADINOV: Nie koi bevme prekaleni borci za na{ite makedonski nacionalni prava ne ~uvstvuvame nekoj strav od povtorni apsewa ili od nekoi ubistva, iako bevme svesni deka mo`e{e da dojde i do toa. Ama vo pra{awe e makedonskoto nacionalno dostoinstvo. A, i ne gledame deka imame potreba da se pla{ime, koga tie prava se so me|unarodno pravo zagarantirani. I na{ata borba za ostvaruvawe na tie prava e demokratska. I nekoi vo takvite politi~ki aktivnosti se pla{ea od takvite pojavi. A za takvi potfati treba ~ovek da bide i fizi~ki i psihi~ki podgotven. Na tie koi se ispla{ija od nekolkudnevnite zatvorawa, nikoj ne im zabele`uva, pa nitu }e im zabele`i.

MS: Kakov be{e kontaktot so dr`avata Makedonija, poto~no so na{ite politi~ki partii i nivnite pretstavnici?

KOSTADINOV: Kontaktite bea mnogu slabi. Pri~inata za toa e nadvore{nata i vnatre{nata politika na na{ata dr`ava Makedonija. Nitu za vreme na Kiro Gligorov, nitu za vreme na Boris Trajkovski ni{to ne se napravi, {to zna~i i denes nemame izgradeno makedonska nacionalna programa so edna jasna nacionalna strategija za da se za{titi makedonskiot narod vo svoite okupirani teritorii. Me|udr`avniot reciprocitet go nema. Na{ata dr`avna nadvore{na politika se bazira vrz nemenuvawe na granicite. Se izjasnuva za nema{awe na politikata vo drugite dr`avi, se obiduva da pravi multietni~ko op{testvo, ja proglasuva dr`avata kako gra|anska dr`ava i zarem toa ne vi izgleda kako narodno i nacionalno predavstvo? Tie si rabotea i rabotat za svoite fotelji. A, od druga strana kako ku~iwa se jadat. Dodeka tie toa go pravat, sosedstvoto i natamu se obiduva da n# asimilira ili sose dr`avata da n# prekrsti. @alno e {to makedonskiot narod vo svoite okupirani teritorii s# u{te `ivee pod strav, oti e svesen deka dr`avata se otka`ala od nego.

Go rekov toa i sakam da go argumentiram. A, pogolema argumentacija od ova {to vi go ka`av mislam deka nema. Nas ne n# priznava ni eden od sosedite, n# tepaat, n# zatvoraat, a na{ata dr`ava ne prezema ni{to. Za site tie nastani samo Stra{o Angelovski izleze so demonstracija i nikoj drug. Mislam na pretsedatelot na MAAK. Ako dr`avata be{e zainteresirana za svojot narod od Pirinska Makedonija, }e isprate{e protestna nota do dr`avata Bugarija, i }e se obrate{e do drugite svetski me|unarodni institucii.

MS: Kakva Vi e sorabotkata so politi~kite partii vo drugite delovi na Makedonija, so Egejska Makedonija i so Mala Prespa?

KOSTADINOV: Nie imame kontakti so na{ite Makedonci od Kanada, SAD i so nekoi od evropskiot kontinent, isto kako i so Avstralija. Blagodarenie na niv nie gi dobivme pari~nite sredstva da se pojavime na Sudot vo Strazburg.

Porano n# poseti edna delegacija od Kanada so na{iot toga{en makedonski lider Aleksandar Kostov, Sime Pandovski i snimatelot od SAD. Ni bea i od Primorska Makedonija kako i od Mala Prespa.

MS: Kako ja gledate perspektivata na dr`avata Makedonija?

KOSTADINOV: So porane{nata i so ovaa garnitura na vlast ne veruvam deka na{ata dr`ava Makedonija bi mo`ela da opstane na Balkanot. Politikata na Kiro Gligorov ja prezede i bukvalno ja sproveduva pretsedatelot Boris Trajkovski. Nitu Kiro Gligorov, nitu Boris Trajkovski ne poseduvaa, pa i sega ne poseduvaat nacionalni i patriotski ~uvstva.Tie nabrzo }e ja rasturat dr`avata.