Na sredbata pome|u ministerot za Severna Grcija i Trakija, Georgios Paskalidis, i bitolskiot gradona~alnik, Zlatko Vr{kovski, be{e istaknato deka treba da se unapredi sorabotkata me|u gradovite i op{tinite od Severna Grcija i Republika Makedonija, so realizacija na proektite za me|ugrani~nata sorabotka vo ramkite na instituciite od EU, i deka prioritet treba da dobie obnovuvaweto na `elezni~kata pruga Bitola - Lerin.

Bitolskiot gradona~alnik go zapozna Paskalidis so golemiot ekonomsko-investicionen potencijal na Bitola i so dosega{nite zafati na gr~kite firmi vo ovoj region.

Gr~kiot arheolog Teodoros Spiropulos tvrdi deka gi otkril ostatocite od dvorecot na anti~kiot kral Menelaj i na ubavata Elena. Spored istra`uva~ite, arheolo{koto otkritie se nao|a 25 kilometri severno od gradot Sparta na Peloponez. Kako {to tvrdi toj, na toa mesto se nao|ala drevnata prestolnina na carstvoto na Menelaj, gradot Lakedemon, a dvorecot e razurnat okolu 1200 godina pred Hrista.

Spored starogr~kata mitologija, Menelaj bil brat na Agamemnon, ahejskiot kral vo Mikena i soprug na ubavata Elena, koja Paris ja odvel vo Troja i poradi toa izbuvnala Trojanskata vojna, koja Homer, najstariot starogr~ki epski poet, ja raska`al vo svojot ep "Ilijada".

Na pokana na pretsedatelot na Komisijata za nadvore{na politika, odbrana i bezbednost na Parlamentot na R. Bugarija, delegacija od Komisijata za nadvore{na politika na Sobranieto na Republika Makedonija predvodena od pretsedatelot Jordan Bo{kov vo ~ij sostav se i pratenicite \ulistana Markovska, Tomislav Petrovski, Zamir Dika i Qubomir Popovski, }e prestojuva vo R. Bugarija od 9 do 11 april 2002 godina.

Delegacijata treba da ostvari pove}e sredbi i razgovori so pretstavnici od politi~kiot `ivot na ovaa dr`ava. Posetata e vo funkcija na neguvawe i intenzivirawe na sorabotkata na nivo na komisii za nadvore{na politika na dvete sosedni prijatelski dr`avi, a od zaemna korist za unapreduvawe na bilateralnite odnosi.

D-r Ivan Kokalov od Zdravstveniot sindikat na Bugarija govorej}i za reformite vo zdravstvoto, istakna deka od reformite ne treba da se bega, me|utoa za da se napravat promeni {to }e vodat kon podobro, mora da se sedne na masa i da se definira sekoj ~ekor, posledicite od nego i so soodvetni socijalni programi da se amortiziraat posledicite od vi{okot vraboteni.

"Socijalniot segment e nerazdelna komponenta od zdravstvoto i nikoj od toa ne mo`e da izbega. Vo sprotivno, kako {to be{e potencirano od pretstavnicite na delegacijata na Bugarija, }e se soo~ite so 50 iljadi lu|e koi vo tekot na sedum reformski godini ostanaa bez rabota, nezadovolstvo do neobmislenite promeni i kaj korisnicite i kaj davatelite na uslugite", dodade Kokalov.

D-r @an Mitrev naskoro mora da vrati del od opremata {to kako gr~ka donacija mu be{e dodelena na Centarot za kardiohirurgija, vo vremeto koga be{e sostaven del na Voenata bolnica. Bidej}i gr~kata Vlada pomo{ta ja nameni za koristewe isklu~ivo na dr`avna zdravstvena ustanova, po startot na privatnata bolnica na d-r Mitrev "Filip Vtori", gr~kata strana najavi deka }e si gi zeme aparatite.

Iako d-r Mitrev dal silen otpor za vra}awe na ovaa oprema, sepak na scena stapile ministrite za zdravstvo i za odbrana. Dvajcata ministri ne mo`ej}i da go ubedat d-r Mitrev da ja vrati opremata, sporot go re{ile na ministersko nivo, samo informiraj}i go deka do krajot na ovaa sedmica zadol`itelno treba da se otka`e od aparatite.

Vladata ne mo`e, nitu pak ima namera, da se javuva kako arbiter vo slu~ajot so blokiraniot uvoz na "Makpetrol", istakna vladiniot portparol \or|i Trendafilov. Spored prethodnite najavi na sednicata treba{e da se razgleda i odgovorot na EU za intervencijata na "Makpetrol" spored koj poradi bezbednosni pri~ini se prepora~uva na derivatite da im se dozvoli vlez i da se transportiraat od grani~niot premin. Me|utoa, Dragan Daravelski, direktor na Carinskata uprava, izjavi deka do nego pismo od Evropskata unija ne e stignato.

Krivi~ni prijavi za {vercuvawe i pu{tawe vo promet na {tetni prehranbeni produkti se podneseni i protiv kumanovcite I.S. (42) i S.D. (44), koi so pomo{ na dvajca bugarski dr`avjani ilegalno od Bugarija vo Makedonija uspeale da prenesat golemo koli~estgvo ~okolada i 334 piti ka{kaval vo vkupna vrednost od 140.750 denari. Pri prevezuvaweto na stokata kon Kumanovo, {vercerite bile otkrieni kaj naselbata Karpo{. Vo sorabotka so republi~kiot veterinaren inspektor bila izvr{ena kontrola na stokata, a po utvrdenata {tetnost za upotreba, zaplenetata hrana bila odzemena i uni{tena.