KUTRITE MALI U^KI NA KARLA DEL PONTE

Prvo, aktuelna e poradi onaa {ifra - "hr~ki", {ifra koja se upotrebuva za da ne se seti vlasta {to se toa "hr~ki". [ifrite slu`at za da ne se seti vlasta, oti koga i da krene{ telefonska slu{alka, ili Dosta ili nekoi drugi se na linija.

Zna~i, "Kutrite mali hr~ki" e naslovot na dramata koja opi{uva pad na vlasta. Padot na vlasta go predizvikuvaat "kutrite mali hr~ki" koi od razbirlivi pri~ini sakaat da ostanat anonimni za vlasta {to ja urnale. Drama {to site o~ekuvame da se prelee od scenata po selata i gradovite na Makedonija. Dramata {to }e se slu~i, sigurno }e stane vistina. Zatoa vo Makedonija e mnogu popularna denovive, kako dramite na Mi{e Avtarovski vo Avstralija.

Karla del Ponte, o~igledno igra vo druga drama. Nejzinata najnova drama se vika "Kutrite mali U~ki". Ovaa na lice seriozna, ama i grda gospo|a, na pra{aweto na Belgrad zo{to vo Hag odat samo Srbi, a ne i pripadnici na U^K, odgovara: Zatoa {to srpskata dr`avna vojska bila agresor, a pripadnicite na U^K bile "Kutrite mali hr~ki", koi samo vozvra}ale na represijata na vlasta. Da ne bideme iznenadeni ako ovaa grda i seriozna na lice Karla del Ponte ja primeni istata formula i vo Makedonija, pa da ni ka`e deka i makedonskite U^KI bile "Kutrite mali hr~ki", koi morale so {ifri da zboruvaat pred krvo`ednata slavomakedonska vlast, kako {to n# narekuvaat malite U^KI. A, mo`ebi gospo|ata e i vo pravo: celta na kutrite mali hr~ki sekoga{ bila - da ja uni{tat vlasta. Prvite U^KI (odnosno "hr~ki"), na ~elo so Ahmeti, uspeaja vo toa: ja uni{tija, ja stavija na kolena tokmu najnacionalisti~kata (barem na hartija) vlast {to Makedonija nekoga{ ja imala. Ako gi pobedija patriotite, onie koi ne davaa nitu peda zemja, im se~ea krilja i nokti na Orlite, zamislete kako }e go rasturea "mekiot" i "za razgovor" raspolo`en SDSM, odnosno popularno nare~eni "komuwarite", ako tie ne daj Bo`e bea na vlast. I zatoa, kolku i da vi izgleda toa apsurdno, sepak - dobro e {to zagubivme. Oti nie zagubivme odli~no so najdobrata ekipa "Ilirida". A toa ne e isto kako da igra{ i da zagubi{ so najslabata ekipa, neli?

No, da se vratime na na{ite kutri mali U^KI na ~elo so Ahmeti, kutri i so`aluvani od Karla i od celiot svet. Otkako ja uni{tija "groznata slavomakedonska vlast", otkako & go poka`aa nejzinoto vistinsko mesto (na kolena), tie ja do`iveaja sudbinata na sekoja novope~ena vlast i protiv niv se javija drugi "mali hr~ki", novi U^KI. Taka se slu~i i "krvaviot {iptarski ponedelnik", koga be{e granatiran {tabot na Ahmeti, a o~evidcite velat deka se vodela vistinska vojna so "zolji" i drugo moderno oru`je. Kutrite mali U^KI od vtorata generacija protiv kutrite mali U^KI od prvata generacija.

Tuka samo grdata Karla del Ponte bi mo`ela da se snajde i da opredeli agresor i `rtva, iako na site ni e s# jasno po izjavata na Ahmeti vo koja veli deka bil napadnat od grupa narkomani, dileri na droga, kriminalci i nervno oboleni. Demek, bil napadnat od patologijata na op{testvoto, a ne od U^KI, oti U^KI e sveto ime. Jasno e s#, imeno, {tom Ahmeti sam se spravuva so narkomanite, kriminalcite i nervno obolenite, {tom sam gi identifikuva, sam gi ubiva i sam gi sudi - toa e dr`ava vo dr`ava. I nema "hr~ki" {to mo`at da go razvlastat raskrileniot Ahmeti. Spored toa, i spored logikata na Karla del Ponte, bi trebalo sega da se poddr`at tie, poslabite i pomalite U^KI. Oti tie se sega "kutrite mali hr~ki", a Ali Ahmeti e ona {to vo prethodniot primer bila srpskata vojska i Slobodan Milo{evi}.

Pretsedatelot na Albanskoit koordinativen sovet, Ali Ahmeti, smeta deka ne treba da se gubi vreme i da se zanimavame so mali U^KI, tuku da po~ne da se razmisluva za promena na makedonskite simboli. Najgolemite partii na Albancite ocenuvaat deka s# u{te e rano da se otvora toa pra{awe. Sepak, tie navestuvaat deka koga }e dojde vreme za toa, problemot so znameto, himnata i grbot na dr`avata }e dobijat soodveten tretman, taka {to tie bi trebalo da go izrazuvaat identitetot na site narodi na Makedonija. Sega malite i golemite U^KI vela deka tie ne glasale za Zakonot za znameto, tuku toga{ tie bile nadglasani.

Me|utoa, za makedonskiot blok partii na predavnici, pra{aweto za znameto i za himnata, |omiti e re{eno i dodeka ~uka srce juna~ko vo niv, nema povtorno da se otvora toa pra{awe, se razbira dodeka ne pripukaat ili malite U^KI ili golemite.

Ottuka, vistinata vodi vo nasoka deka malite i golemite U^KI, bitkata za dr`avnite simboli "}e ja po~nat so toa {to }e ponudat svoe re{enie za grbot na Makedonija, koj doprava treba da se pravi". Vo ovoj kontekst treba da se napomene deka U^Kite vo Makedonija duri nitu po usvojuvaweto na Predavni~kiot ohridski dogovor ne poka`aa po~ituvawe kon dr`avnoto zname. Taka, nitu vo edna oblast {to be{e, i s# u{te e, pod okupacija na U^Kite do den-denes ne e istaknato makedonskoto zname, za razlika od albanskite simboli {to mo`at da se vidat nasekade. Sepak, golema e verojatnosta deka pra{aweto za upotrebata na simbolite, osobeno za s# u{te neutvrdeniot grb, bi mo`elo lesno da se isproblematizira. Poto~no, upotrebata na simbolite e edna od to~kite za koi odlukite vo Sobranieto treba da se donesuvaat so t.n. posebna sobraniska procedura. Toa podrazbira mnozinstvo prateni~ki glasovi vo ~ii ramki treba da ima i mnozinstvo glasovi od parlamentarcite koi ne & pripa|aat na mnozinskata zaednica vo dr`avata.

"Nie ne go glasavme znameto, nie bevme nadglasani. No, sega znameto e takvo kakvo {to e i nie }e go po~ituvame s# dodeka ne se sozdadat uslovi toa da se promeni", }e re~e potpretsedatelot na DPA, Ilijaz Halimi. Toj naglasuva deka dr`avnite simboli treba da sodr`at elementi koi }e go izrazuvaat identitetot na site narodi {to `iveat vo Makedonija. Vo sprotivno, neramnopravniot tretman mo`e da otvori novi problemi, a nie sega se borime da gi zatvorime site pra{awa {to vo idnina mo`at da bidat generator na drugi nesoglasuvawa. Isto mislewe ima i porparolot na PDP, Zahir Bekte{i.

S# vo Makedonija, barem vo posledno vreme, trgnalo na kaj U^KIte. Taka, na borecot na ONA i ~len na partijata DPA, Hisni [a}iri, Parlamentot mu isplati pove}eod 2,5 iljadi evra na ime zaostanati plati za {este meseci otsustvo od prateni~kite klupi. Spored objasnuvawata, Hisni [a}iri e del od amnestiranite borci na ONA i kako takov mo`e da gi koristi site pozitivni zakonski propisi, ostavaj}i zad sebe kako ni{to da ne bile ubistvata, siluvawata, razurnatite ku}i, crkvi i manastiri i proteranoto makedonsko naselenie.

Na krajot, mo`eme da konstatirame deka denes ve}e imame dve vlasti: makedonska i albanska. Edna na ~elo so Ali Ahmeti i druga na ~elo so Lub~o Georgievski. Sega treba u{te da se proglasi "Ilirida" kako edna republika i "Vardar" kako druga, dodeka Makedonija }e gi zadovoli site ako se vika Sojuzna Republika Makedonija.

Uslovi za toa ima kolku ti du{a saka. Izborite se na pragot, odnosno vo septemvri, a na{ite predavnici dotoga{ }e pregovaraat so U^Kite da ostanat na vlast, ili pak komuwarite da dojdat na vlast, so toa {to na U^Kite }e im podarat del od makedonskata bibliska zemja, za vozvrat tie da sedat kako pa{i vo sobraniskite i ministerskite fotelji. Za toa ne im treba mnogu pismo da u~at: imaat ogromni iskustva i ednite i drugite. Znaat da gi upotrebat duri i mrtvite kako da glasaat za niv.

Kakva ~udna zemja, si velat sigurno strancite! Vo Avstralija, Britanija i drugi zemji, ako pretsedatelot na partijata gi zagubi izborite, vedna{ si dava ostavka. Takvi primeri imame videno barem vo Avstralija koga pretsedatelot na Laburisti~kata partija, Kim Bizli, gi zagubi izborite si dade neotpovikliva ostavka na funcijata pretsedatel, ama vo Makedonija, Branko Crvenkovski, Qub~o Georgievski i Arben Xaferi, se vekoviti i nemenlivi. Tie se kako Tito i Enver Hoxa.