DETSKI NARODNI OBREDI, PROSLEDENI SO NAVREDLIVI PESNI^KI

7.

Navredliva pesna, so koja pome|u sebe, se navreduvaat dve skarani deca, e i slednata:

Vo po~etokot se ka`uva imeto na deteto koe se navreduva. Pesnata nema melodija, tuku se ka`uva vo ritam so rimata. Poznata e vo cela Makedonija. Interesna e sodr`inata so koja se navreduva deteto. Imeno, kaj nas deteto za golema navreda go smeta zadevaweto ako mu se ka`e deka navodno ima qubovnica. Deteto toga{ se luti, iako taa lutina e pome{ana so ~uvstvo na sram od povrzuvawe (makar i usmeno) so sprotivniot pol. Toj moment e obilno iskoristen vo ovaa navredliva pesna, vo koja i gradot Struga, poradi rimata so druga, si go na{ol svoeto mesto.

8.

Drug vid na navreda e koga, deteto koe navreduva, poka`uva na sekoj prst poedine~no od svojata raka, za celo vreme zboruvaj}i: Ne si vakov! Ne si vakov!... Na krajot, koga gi izreduva site prsti, zamavnuva vo polukrug (levo-desno) so obete dalnki i veli: Tuku si vakov! So toa saka da poka`e deka ne{to ne e vo red so glavata na drugoto, poka`uvaj}i mu deka e ulavo. Ovoj na~in na navreda e poznat re~isi vo celiot isto~en del na R. Makedonija. Vo Makedonska Kamenica, deteto koe navreduva, na krajot, go poka`uva svojot jazik na ona {to e navreduvano. Zna~i, vo ovaa navreda, dominantni se mimikata i gestovite so koi se zadr`uva vnimanieto na navreduvanoto dete.

9.

Od navredi ne e po{tedeno nitu ma{koto dete koe, od edni ili drugi pri~ini, postojano si igra samo so devoj~iwata. Toga{, preostanatite, za odmazda (ili od qubomora), se sobiraat pred nego i vo hor mu peat:

Vo ovaa ({tipska) varijanta na navreda, mo`ebi e sfatlivo zo{to starinskoto ma{ko ime Pejo se narekuva devoj~e, no nejasno e zo{to toa devoj~e e carevo. Vo Kratovo na vakvite deca im se pee: @ensko petle, carevo devoj~e. Vo Peh~evo, pesni~ka nema, no deteto go dobiva interesniot prekar: `enski petel. Vo strumi~koto selo Murtino, prekarot na vakvoto dete e: `enski Pejo-vrtenar. Pritoa, poimot vrtenar (re~na riba od ovie kraevi), pretstavuva navredliv izraz t.e. ironija za li~nost so prevrtliv karakter. Vo Del~evo, Makedonska Kamenica i nekoi strumi~ki sela, na vakvite deca im se pee: `enska Petka, careva devojka. Vo {tipskoto selo Puh~e, postoi izrazot: `enska ~i{qa, koj pretstavuva pogrden zbor od dijalektot na ovoj kraj, koj se odnesuva na `enska osoba, koja postojano vr{i mala nu`da. Zna~i, ovde lutinata i qubomorata odat vo krajnost. Vo del~evskite sela, za vakvoto dete, samo se veli deka e `enkar.

Interesen e faktot {to ovde qubomorata najmnogu doa|a do izraz od strana na onie koi navreduvaat, bidej}i toa e vozrasta koga kaj deteto po~nuvaat da se javuvaat prvite nejasni prapo~etoci na interes kon sprotivniot pol, pa sekoe dete, koe uspealo kaj `enskite dol`no e da go plati toa preku navredite od strana na ostanatite deca.

10.

Koga, pak, nekoe devoj~e postojano si igra so ma{kite, ovoj pat, devoj~iwata i izmisluvaat pogrdni prekari. Vo [tip, Sveti Nikole i Vinica so najgolemiot broj od okolnite sela, na vakvoto devoj~e i se nametnuva prekarot: ma{ka Paca. Vo Strumica prekarot glasi: ma{ka Kala, vo Del~evo: ma{ka Petka, vo Berovo, Peh~evo i Zletovo: ma{ka Petra, vo Kratovo so selata: mu{ka Danka, a vo strumi~kite sela: ma{ka Peja, {to e sprotiven izraz na `enski Pejo. Zna~i, na pridavkata ma{ka, se dodava edno `ensko ime koe e razli~no vo razli~ni mesta na isto~niot del na R. Makedonija. Vakvite devoj~iwa, izvesno vreme, se odbegnuvani od strana na svoite drugarki, za potoa, kako i vo celiot detski `ivot, s# da bide zaboraveno i tie povtorno da si igraat zaedno.

11.

Sli~na sudbina gi o~ekuva i onie dve deca koi se od sprotiven pol, a postojano si igraat zaedno.Toga{ ostanatite se sobiraat pred niv i vo hor im peat:

I ovde zborovite ma~ka pe~ena se staveni isklu~ivo vo funkcija na rimata. Vo nekoi strumi~ki sela, namesto zborot ma~ka, se koristi zborot ~u{ka (piperka). Navreduvanite deca, dodeka gi slu{aat ovie zborovi, obi~no mol~at zasrameno, so navednati glavi, ili, pak, `estoko se branat, ubeduvaj}i gi ostanatite deka ne se ma` i `ena t.e. deka samo slu~ajno si igrale zaedno.

12.

Koga nekoe dete, vo prisustvo na ostanatite, ispu{ti vozduh, toga{ tie vo hor mu gi ka`uvaat stihovite:

Te{ko e da se utvrdi zo{to tokmu imeto Bo`ana e zemeno kako sinonim za vakvo dete. Dali devoj~e so vakvo ime porano navistina postoelo i so svojata nezgoda, podocna gi pottiknalo svoite toga{ni drugarki da i go izmislat toa {to denes ostanalo vo detskiot folklor, mo`eme samo da pretpostavuvame.

13.

Pogore iznesenite, navredlivi, pesni~ki, re~enici i gestovi, kako {to rekovme, glavno se upotrebuvaat pome|u dve ili pove}e deca koi pome|u sebe ne zboruvaat. Koga istite deca treba da se prostat, dol`ni se toa da go napravat javno vo prisustvo na drugite deca. Ovoj obred na prostuvawe vo razli~ni mesta na isto~niot del na R. Makedonija razli~no se pravi. Vo [tip, so pogolemiot broj na sela, skaranite deca se pozdravuvaat i dodeka go pravat toa, tresej}i gi racete gore-dolu, vo eden glas (vo ritamot na treseweto), izgovaraat:

Vo ko~anskoto selo ^e{inovo, decata samo se pozdravuvaat vo prisustvo na ostanatite, a vo Ko~ani, Strumica, Radovi{, Sveti Nikole, Zletovo, Peh~evo i Probi{tip so nivnite sela, decata se prostuvaat, fa}aj}i se samo so malite prsti od desnata raka. Pritoa, vo radovi{koto selo Luvnica, za vreme na vakvoto prostuvawe, se izgovaraat stihovite:

Vo Peh~evo, stihovite se isti so onie vo [tip, samo {to, namesto: ku~eto pod mos, se ka`uva: ku~eto na mos. Najinteresen na~in na prostuvawe imame vo Vinica, kade decata, prvo se dopiraat so vrvovite na svoite mali prsti, pa so vrvovite na pokazlacite, za na krajot, dopirot da prerasne vo rakuvawe. Pritoa isprekinato, na dva pati, se izgovara zborot: pros-to. Za ovoj detski obred (vo site svoi varijanti) karakteristi~no e toa {to, po negovoto izveduvawe, decata koi pred toa bile skarani, prodol`uvaat da si igraat zaedno, kako ni{to da ne bilo pred toa, t.e. ~esno se pridr`uvaat do svojot dogovor. Od sociolo{ki aspekt ovoj obred igra pozitivna uloga vo razvojot na detsakta li~nost, bidej}i kaj deteto se javuva ~uvstvoto za ~esnost preku dr`eweto za dogovorot, t.e. zborot {to e daden. Inaku, dve deca, vo zavisnost od serioznosta za pri~inata na nivnoto me|usebno nezboruvawe, mo`at duri i po nekolku pati vo eden den da se skaraat i da se prostat, isklu~ivo preku ovoj obred.

14.

Postojat i {egobijni pesni~ki i re~enici koi, iako na prv pogled izgledaat kako navredlivi, toa ne se, i decata me|usebno si gi ka`uvaat isklu~ivo za da se po{eguvaat edni so drugi. Taka na primer, koga obi~no nave~er, decata zavr{at so igraweto i trgnat da si odat doma, ako sakaat da se po{eguvaat so nekoj, na odewe mu velat:

Na praznoto mesto stoi imeto na deteto so koe se {eguvaat. Vo berovskoto selo Vladimirovo se ka`uvaat slednite stihovi:

Popara e jadewe od izdroben leb vo mleko ili ~aj, kakvo decata porano (no i denes) najmnogu go jadele. Vo strumi~kite sela, za vreme na odeweto doma, se ka`uvaat zborovi so koi ne se zadeva nitu edno dete poedine~no. Taka, ovde se veli:

15.

Drug vid na zadevawe na dete e koga vo kosata (ili na del od teloto), mu se stavi nekoj siten predmet (trevka, liv~e od hartija i sl.), bez da go po~uvstvuva toa. Toga{ decata se sobiraat okolu nego i vo eden glas mu peat:

Ovoj na~in na zadevawe e poznat vo cela Makedonija. Vo Kratovo, ovie stihovi ne se ka`uvaat, tuku na tovarenoto dete, site ostanati, vo eden glas mu brojat od eden, pa natamu, se dodeka toa ne se seti za {to stanuva zbor. Onoj broj, na koj deteto }e se seti oti nemu mu brojat, e navodno brojot na godinite na vozrasta na koja deteto }e se o`eni (oma`i). Vo nekoi strumi~ki sela, namesto tovareno magare, se veli: belo magare, a na krajot se dodava stihot: ni{to ne osej}a. Vo Probi{tip pesni~kata glasi:

Bidej}i magareto porano (a i denes po selata) obi~no se koristelo kako tovarno `ivotno, ne e ~udno zo{to tokmu toa e upotrebeno za sporedba so natovarenoto dete so koe, ostanatite, se {eguvaat. Melodijata so koja se peat stihovite e ista so melodijata na obredot br. 9 od ova poglavie.