MNOGU PARTII, MALKU NAROD

Se pribli`uvaat izborite, dr`avava se nao|a vo u`asna polo`ba i se ~ini deka Makedoncite namesto da se obedinat da ja turnat ovaa predavni~ka i aramiska Vlada, tie si formiraat novi partii. Nema somnevawe deka mnogu od niv se patrioti, no problemot nastanuva koga treba politi~ki da se dogovorat. E, toga{ op{tite makedonski interesi pa|aat vo vtor plan i na videlina izleguvaat li~nite. Eden moj prijatel neodamna mi re~e deka site partii vo Makedonija se formirani zaradi li~ni interesi i toa izgleda deka e tokmu taka. Po~nuvaat karanici koj {to }e bide, koj kolku napravil i celata energija za dobroto na Makedonija se tro{i vo beskrajni raspravii i prepukuvawa. Ka`uvaat deka Italijancite za vreme na Vtorata svetska vojna rekle "tutti Ma~edoni, tutti komandanti" (ili taka ne{to) i toa navistina se ~ini deka e taka. Kutriot narod ne znae koj kraj da go fati. Sekoj den e bombardiran so skandali, informacii i lagi. Koga nitu intelektualcite ne se sposobni da razberat {to e vistina, a {to ne, kako mo`e da se o~ekuva od narodot toa da go razbere? Kako {to izgledaat rabotite, denes najumno }e bide ~ovek da gi prespie izborite ili barem da se obide da glasa za onoj koj se ~ini deka }e napravi najmala {teta vo slednite ~etiri godini.

Eve Jugoslavija si zamina, a nie ostanavme edinstvenata dr`ava na svetot ~ie ime go sodr`i zborot "Jugoslavija". Zo{to? Pa, mo`ebi edna od pri~inite e deka na{ite od Vladata patuvaat niz svetot so avionot na Milo{evi}, na koj se razbira, pi{uva "Jugoslavija". Posledniot slu~aj e so Premierot koj pred nekolku dena odleta za Luksemburg. Ako Premierot ima{e barem malku gordost, }e ode{e so na{iot avion koj e so propeleri i ne e tolku luksuzen, ama barem e na{. Od druga strana, ako gledame po zaslugite, Premierot treba{e da patuva avto-stop do Luksemburg.

Sakame da im ~estitame na ~lenovite na KUD "Naum Naumovski - Bor~e" za nivnoto re{enie da go promenat imeto vo KUD "Aleksandar Makedonski". Im po`eluvame golemi uspesi vo pretstavuvaweto na makedonskiot folklor niz svetot.

"Ve~er" pi{uva deka vo Sofija - Republika Bugarija se odr`a Me|unarodna konferencija na tema: "Voenata politika vo Evropa (1870-1914 godina)", vo organizacija na Francuskata armija, odnosno sektorite za istorija pri francuskata `andarmerija i Centarot za voena istorija pri bugarskata General{tabna akademija "Rakovski". Republika Makedonija na ovoj sobir ja pretstavuva{e prof. d-r Van~e Stoj~ev, od Voenata akademija "General Mihajlo Apostolski", so temata "Odbranbenata politika na Balkanot i podelbata na Makedonija vo 1913 godina". Profesorot vo svoeto izlagawe gi istaknal bilateralnite dogovori, pa sozdavaweto na Balkanskiot sojuz. Posebno vnimanie bilo posveteno na tajnite spogodbi i voenite konvencii potpi{ani pred po~etokot na Prvata balkanska vojna, a so koi ve}e bila izvr{ena podelbata na Makedonija i bila regulirana upotrebata na vooru`enite sili. Sepak, akcent bil staven na "Bukure{kiot miroven dogovor i na podelbata na Makedonija". Bugarskite voeni istori~ari `estoko reagirale na ova izlagawe. Pol. Dimitar Min~ev, na~alnik na Centarot za voena istorija na bugarskata Armija, se sprotivstavil na iznesenite fakti velej}i deka Bugarija ne bila okupator vo Makedonija, tuku "taa sekoga{ gi osloboduvala etni~kite Bugari vo Makedonija" i sekoga{ go spasuvala makedonskoto naselenie, koe vo voenite katastrofi emigriralo vo Bugarija. Vo oficijalniot izve{taj na sobirot stoi deka Stoj~ev svojot trud go napi{al vrz osnova na originalni dokumenti koi mo`e da gi poka`e vo sekoj moment. Iznesenite fakti se sodr`ani vo orginalniot Bukure{ki miroven dogovor kade se naveduva deka podelbata na Makedonija e izvr{ena vo soglasnost so dostignatata linija na srpskata, bugarska i gr~kata vojska i vospostavenata okupaciska vlast.

Amerikanskiot general Xon Braun gi prekinal agresivnite bugarski polkovnici vo nivnite napadi, so zabele{ka deka toa e nau~en sobir i deka profesorot Stoj~ev iznel novi originalni dokumenti. Na bugarskite istori~ari Braun im rekol deka ne treba da ja politiziraat istorijata. A, pak romanskiot general Mihail Jonesku bil konkreten deka takvite dokumenti postojat i deka od niv proizleguvaat poinakvi gledi{ta na istoriskite nastani. Treba da se istakne deka doma}inite ja koristele sekoja mo`nost za propaganda naso~ena protiv Makedonija da doka`uvaat deka Makedoncite imaat bugarski koren. Na sve~enata proslava pri otvoraweto na konferencijata, vo "prigodniot" govor pove}epati bilo istakanato deka Nikola Karev, Pitu Guli, Goce Del~ev i drugi makedonski revolucioneri "dale silen pridones vo sozdavaweto na bugarskata dr`ava". No, qubeznite doma}ini, ne zaboravile da istaknat za bugarskoto poteklo na makedonskiot narod i pridonesot na bugarskite oficeri od Makedonija vo izgradbata na bugarskata Armija. Posetata na Nacionalniot muzej bila iskoristena da se "objasni" deka Andrej Qap~ev od Resen - Makedonija bil premier na Bugarija i deka mnogu drugi vidni rakovoditeli vo Vladata bile Bugari od Makedonija i deka vo Makedonija `ivee narod so ~isto bugarsko etni~ko poteklo. I pokraj site nastojuvawa na bugarskite voeni istori~ari da gi soborat faktite pred zapadnite istori~ari, toa ne im uspealo, a francuskiot general, Mi{el Berlo, ispratil pismo do profesorot Van~e Stoj~ev kade {to veli: "Bev mnogu voodu{even od dinamikata {to Vie znaevte da ja prezentirate za vreme na debatite i od ume{nosta na Va{ite izlagawa".