Evropskata Agencija za rekonstrukcija, kako {to informira "Dnevnik", definitivno odlu~ila da ja prekine obnovata na te{koo{tetenite ku}i vo kriznite podra~ja. Spored diplomatski izvori od Skopje, pri~ina za povlekuvaweto na Agencijata za rekonstrukcija e nedostigot od vreme i pari. So toj poteg, naglasuvaat izvorite, direktno e zagrozen procesot na vra}awe na raselenite lica, oti nema da bide obnoven nitu eden razurnat dom na Makedoncite vo kriznite reoni. Spored najavite na me|unarodnata zaednica, krajniot rok za obnova na o{tetenite ku}i e 1 juni, a dosega i toa samo delumno se rekonstruirani pomalku od pet otsto od 1.400 urnati domovi vo tetovskoto, kumanovskoto i skopskoto krizno podra~je.

Makedoncite i Albancite poka`uvaat me|usebna netrpelivost, a edni kon drugi ~uvstvuvaat odbivnost i predrasudi. Ova go poka`uva istra`uvaweto na Institutot otvoreno op{testvo - Makedonija sprovedeno na skopskiot Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij" i na bitolskiot Univerzitet "Sv. Kliment Ohridski", kako del od Proektot "Drugiot vo nastavnite sodr`ini na visokoto obrazovanie vo RM", koj e predviden da se vklu~i vo reformite na visokoobrazovniot sistem vo dr`avata.

Najgolemiot broj od ispitanicite smetaat deka Albancite se "primitiven soj i necivilizirano pleme" koe saka svojata vera da ja nametne kako vode~ka. Grupa od 25 ispitanici smeta deka Makedoncite se "`ivotni, ne~esni i ne~ovekoqubivi" koi gi poni`uvaat i ne gi po~ituvaat Albancite.

Ministerstvoto za finansii i Ministerstvoto za zemjodelstvo postignale dogovor za vra}awe na zemjodelskoto zemji{te, vo procesot na denacionalizacija, koe sega se nao|a vo vladenie na oddelni op{tini. Na poslednata izve{tajna sednica na komisiite za denacionalizacija so koja pretsedaval ministerot za finansii, Nikola Gruevski, i na koja imalo pretstavnici od Ministerstvoto za zemjodelstvo, od Komisijata za stanbeni pra{awa na Vladata i od Javnoto pretprijatie za stanben i deloven prostor, bile otvoreni site aktuelni problemi vo procesot na obes{tetuvawe na porane{nite sopstvenici i naslednicite na nacionaliziranite imoti.

Vo zakonot e napraveno izzemawe za vra}aweto samo na zemji{te koe e opfateno so posebni odredbi.

Inaku, ostanuva da va`i principot s# {to postoi fizi~ki da se vra}a kako prva varijanta, so cel da ne se pravi pritisok vrz Buxetot, a posledna opcija se obvrznicite koi }e po~nat da se davaat od 2003 godina i za koi Vladata doprva treba da presmeta godi{ni anuiteti, odnosno iznosi za isplata na porane{nite sopstvenici.

Od Zavodot za statistika velat deka popi{uvaweto na licata {to se nadvor od zemjava pove}e od 12 meseci e va`no za sledeweto na ekonomskata migracija. Spored Zavodot, popisot na na{i dr`avjani nadvor od zemjava }e se vr{i samo ako dr`avata vo koja prestojuvaat dade soglasnost za toa.

Vo partiite imaat sprotivstaveni stavovi. Vo VMRO-DPMNE smetaat deka treba da se popi{uva naselenieto {to pove}e od 12 meseci e nadvor od Makedonija. Vo PDP i DPA imaat sprotiven stav, i pokraj toa {to preporakite od me|unarodnite organizacii odat vo nasoka naselenieto {to pove}e od 12 meseci e nadvor od dr`avata da ne vleguva vo vkupniot broj na naselenieto, tuku tie podatoci da se koristat samo za analizi.

Pratenikot na SDSM Qubomir Popovski, povikuvaj}i se na najnovite istra`uvawa vo partijata za izborite, uka`a na "katastrofalniot" procent na vozdr`ani gra|ani koj se dvi`i od 30 do 45 otsto. Spored nego, glavni pri~ini gra|anite da ne izlezat na glasawe se stravot od incidenti na glasa~kite mesta i nedoverba vo regularnosta na izborite.

Spored Danilo Gligorovski, pak, istra`uvawata vo VMRO-DPMNE poka`uvaat deka 33 otsto od gra|anite vo momentov ili se neopredeleni ili }e apstiniraat od glasaweto. I vo PDP se o~ekuva procentot na gra|anite koi }e se vozdr`at od glasawe da se dvi`i od 35 do 40 otsto.

Dobro upatenite velat deka dosega{nata praktika poka`ala oti procentot na tie {to ne planiraat da glasaat sekoga{ se namaluva so dobli`uvawe na izborite i deka partiite s# u{te imaat vreme da gi motiviraat gra|anite da izlezat na glasaweto.

Na punktovite vo s# u{te nebezbednite regioni vo Makedonija, kako i na te{ko priodnite mesta, edinicite na ARM ve}e podolgo vreme so hrana gi snabduvaat policiski helikopteri.

Ministerstvoto za odbrana oficijalno ovaa sorabotka so MVR ja sveduva na voobi~aena praktika, a neoficijalno pri~inata e prizemjuvaweto na voenite helikopteri za koi ovlasten serviser za remont s# u{te nema, poradi razli~ni finansiski interesi vo Vladata i vojskata.

Portparolot na ARM i na Ministerstvoto za odbrana, polkovnik Blagoja Markovski, demantira deka ARM gi prizemjuva svoite helikopteri. Za toa deka nejzinite letala se sti{ija i izvesno vreme nikade gi nema, toj veli deka procenka na General{tabot e koga tie }e letaat, i dali voop{to ima potreba da letaat voenite helikopteri.