VOZOT IZBEGA, SO TROTINET NE GO STIGNUVAME

Nikako, ako go napravea toa, takviot poteg }e zna~e{e kraj za nivnata strategija, kraj za matniot i falsifikuvan biznis-interes, kraj za elitizmot i priznavawe na gubitni~kata politika vodena so godini nanazad kako na porane{nite, taka i na aktuelnite.

Sosema pogre{ni bi bile stavovite i razmislite na poedinci, grupi ili organizacii koga }e tvrdat deka celoto zlo za Makedonija i po Makedonija do{lo od postojnite garnituri vo vlasta, VMRO-DPMNE i DPA, iako tie vo golem del od "kolateralnata {teta" za dr`avata ne mo`at da bidat amnestirani.

Gre{kite vo ~ekori po~naa u{te od vremeto na razdru`uvaweto so bra}ata na sever od nas, u{te od vremeto na ekspertite na Kqusev, preku postkomunistite na Branko i Kiro, pa s# do tragi~nite demokrati na Qub~o i Arben. Begaweto od odgovornosta na site od niv ne ostava nitu malku prostor za doverba i pred s# vra}awe na zagubenata nade` prvo vo lu|eto koi gi izbrale, a potoa i vo instituciite na sistemot koi besprekorno rabotat po principot "`iveam od denes do utre". Prefrluvaweto na vinata eden vrz drug kako ping-pong partija bez nitu gram ~uvstvo deka i samiot toj koj atakuva e vklu~en vo nevideni malverzacii i valkanici vo sekoj op{testven domen go ru{i kredibilitetot na samata institucija i organizacija koja ja pretstavuva, urnisuvaj}i gi postulatite i osnovite na normalno politi~ko odnesuvawe, da ne re~am demokratsko, bidej}i toj termin ve}e od odamna e nadminat i izbleden.

Vrvot na politi~kiot gangsterizam go gledame pove}e od pet godini vo raznorazni oblici, del od niv politi~ki, pa sleduvaat onie so dominanten ekonomski predznak, koi pak se najbrojni, za redicata na nabrojuvawe da odi duri do kulturnite i sportskite oblasti na tvorewe. Sekade i na sekoe mesto, vo sekoj }o{, kriminal, podzemje, politi~ki kurvarluk, avanturizam so nesogledlivi posledici za kakva takvata dr`avnost. Toa najdobro denovive se poka`uva so pregolemata zainteresiranost na re~isi site politi~ki objekti (ne velam subjekti zatoa {to subjektot e nezavisen i ne trpi pritisok i vlijanie, a na{ite objekti primaat od sekogo sovet i model za diskreditirawe i uni{tuvawe na dr`avata) za pretstojnite parlamentarni izbori i `elbata da se osvoi vlasta vo narednite ~etiri godini. Kako, so koj metod i na kakov na~in s# u{te ostanuva nerazjasneta dilema iako mo`at da se pretpostavat site nameri i obidi na politi~kite manipulanti za osvojuvawe na glasot na obi~niot gra|anin. Ednite }e gi prodol`uvale zapo~natite reformi koi bile vo sklad so stavovite na ekspertite od t.n. me|unarodna zaednica, drugite }e ja spasuvale dr`avata od monstruoznite potezi na nivnite naslednici, tretite pak }e barale izlezni varijanti preku svojot zamislen lider kako vo paket da gi frlat na buni{teto na istorijata pragmati~arite koi deset godini plastelinski rasteglivo gi gradea i nadograduvaa strate{kite gradbi vo makedonskata demokratija i hegemonija istovremeno. Providni se site tri kombinacii za idno politi~ko rakovodewe, providni se za{to se vodeni od istite onie koi na vakov ili onakov na~in u~estvuvaa vo apsorbiraweto na blagodetite od vlasta, u`ivaa vo sokovite od preblagata te~nost na tranzicijata i masta vo koja gi mrsea mustacite kako staorcite po vizbite i podrumite. I povtorno ovie tri opcii koi konkuriraat na pazarot za proda`ba na ideite, polni so iluzii i opsesii me|usebno si gi postavuvaat sopkite, `i~anite ogradi da ne mo`e rivalot da stigne pobrzo do celta, se gazat i plukaat kako pijanici vo propadnati kafeani otkako muzikata }e otsviri fajron, si gi kr{at ~a{ite i {i{iwata od glavite za na krajot nekade vo septemvri da iskrvarat site. Nasekade prisutni fanti i dijamanti, maskoti i karikaturi, spasiteli i razgraditeli. Toa e obnovenoto makedonsko op{testvo po iplementiraweto na Ramkovniot dogovor od Ohrid. Blagodeti kolku ti du{a saka. Seto ova e iscrpuva~ko za iznemo{tenoto gra|anstvo, iscrpuva~ko za site Makedonci, Albanci, Turci, Srbi, Romi i site preostanati. Porazuva~ko istovremeno. Kolku pati se povtoruvalo, se povtoruva i verojatno u{te iljada pati }e se povtori neodlo`nata obvrska za stavawe kraj na procesite na totalen haos i kolaps koj svesno i namerno go predizvikuvaat za polesno odr`uvawe na vlasta i povtorno rezultatot bil negativen, pozitivno zanemarliv, idejata otfrlena, kako voop{to da ne vlegla vo u{ite na pretendentite za osvojuvawe na institucionalnite zdanija. Predizbornite ciklusi slu`at samo kako edna prosta i poni`uva~ka arena od najlo{ tip vo koja }e ~uete s#, koj kolku kradel pred o~ite na drugiot, koj kolku stanovi imal, koj kolku {valerki nosel vo Grcija i [panija, koj kolku verbalno mu go na~ukal na svojot politi~ki rival. Smetate deka godinava }e bide poinaku? Naprotiv, }e se nadminat duri i sebesi so svojot egoizam da doka`at kolku se sposobni da go isplukaat konkurentot od sprotiva, a zaedno so nego i elektoratot koj stoi zad nego. Koalicirawe ili nekoalicirawe vo predizbornata kampawa e edno od najeksponiranite pra{awa koi poslednive denovi se vrtat od medium do medium, od politi~ar do politi~ar.

Kolku za potsetuvawe, Georgievski i negovite sorabotnici se protiv kakvo bilo zaedni~ko pretstavuvawe na partiite pred glasaweto, a toj stav se nadevaat deka }e go potkrepat so zakon, od sprotiva pak vo taborot na Crvenkovski proizleguvaat tezite deka seto toa e protivustaven i nedemokratski ~in i go nema vo nitu edna sovremena demokratija {to otvoralo prostor za brojni manipulacii i neregularnosti vo tekot na izborite. I povtorno raziduvawa me|u ednite i drugite, povtorno me|usebni nedoverija i skandali vo koi kako i po obi~aj }e mora da se vme{aat Solana i negovite borci za demokratija za da ja opravat rabotata. Potoa }e re~eme deka drug ni e vinoven, deka sakaat odnadvor da ni ja zapr`at ~orbata, a ne sme svesni deka so ovie tragi~ni iredentisti~ki potezi se ru{ime i degradirame samite i tokmu nie ja vle~eme za nos t.n. me|unarodna zaednica za da dojde ovde i da ponudi svoj model, kompromisen i na {teta na dr`avata, se razbira. Za site raboti koi ni se slu~ija dosega vinata ja baravme kaj zapadnite demokratii, a nitu edna{ ne go stavivme prstot na ~elo i ne se zapra{avme "zarem nie ne gi povikavme, zarem nie ne gi predizvikavme i ne gi nateravme da ni go napravat ona {to ni go napravija".

Zelenite glavi na na{ite establi{meni s# u{te nemaat izvle~eno pouka od katadnevnite proma{uvawa i rizici vo koi n# vturnaa. Sega se postavuva pra{aweto: zo{to predmet na rasprava e zabranata za koalicirawe vo predizbornata kampawa i {to saka da postigne so toa Georgievski i negovoto VMRO?

Prvata analiza veli deka Georgievski nema partner so koj bi koaliciral na esenskite izbori zatoa {to e ostaven sam, bez nikogo, deka e te{ko e da se realizira u{te edna{ predizborna sorabotka so partijata na Xaferi zatoa {to toa de fakto bi zna~elo no` vo grbot na makedonskiot narod i dr`ava zatoa {to dva miliona lu|e vo ovaa zemja se svedoci na sekojdnevni prepukuvawa me|u niv dvajcata. Od druga strana pak, Crvenkovski vo jatoto bi gi sobral socijalistite, liberaldemokratite, Turcite, Romite, Srbite i Vlasite koi zaedni~ki bi nastapile i so toa bi mu zadale smrtonosen udar na Premierot i negovata partija. Zatoa Georgievski e re{en da go spre~i toa so zakon za zabrana za predizborno koalicirawe. Vtorata analiza veli deka Georgievski e ispla{en od mo`nosta site albanski partii koi participiraat vo Koordinativniot sovet da nastapat zaedni~ki na izborite {to bi zna~elo stoprocenten uspeh vo onie edinici kade vo mnozinstvo `iveat Albanci i zatoa u{te na start saka da gi spre~i vo nivnata namera da go storat toa. So toa vo Parlamentot bi imalo me|u 35 i 40 pratenici Albanci samo od Zapadna Makedonija, a Makedoncite bi se broele na prsti. Pretpostavkite se deka od tetovsko-gostivarskata i ki~evsko-stru{kata izborna edinica so vakov raspored na silite bi se izbrale me|u pet i sedum pratenici Makedonci. Koj model e sega poprifatliv za Makedonija? Onoj dosega{niot so videoizmeneta sodr`ina ili ovoj na Georgievski koj predlaga kastrewe na demokratskite mo`nosti? Ako i edniot i drugiot vo`d se pla{ea od pregolema dominacija na albanskite glasovi vo zapadniot del od dr`avata toga{ za toa treba{e malku od porano da mislat, koga gi merea i delea edinicite i pred da prifatat s# {to im be{e ultimativno predlo`eno od grupite na Ta~i i Imeri. Sega se obiduvaat da go fatat posledniot voz, no zaludno. Solanovci samo ~ekaat na nova gre{ka za da ni ja udrat i poslednata {lakanica so koja so godini }e se vrtime za{emeteni bez da znaeme kade sme i koj n# udril. Vozot izbega, so trotinetot na koj sme ka~eni nikoga{ nema da go stigneme.