Bugarskite mediumi izvestuvaat deka Bugarija }e priznae makedonsko i poma{ko malcinstvo. Osnova za vakvata vest tie nao|aat vo informacijata {to po pora~ka na Vladata ja podgotvil nejziniot Sovet za etni~ki pra{awa za potrebite na Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa. Dokumentot e nasloven kako "Informacija na Republika Bugarija vo vrska so Ramkovnata konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva".

Kako argument za priznavawe na makedonskoto malcinstvo se poso~uva podatokot {to vo pretposledniot popis vo Bugarija kako Makedonci se deklarirale okolu 10.000 gra|ani, a vo prvite povoeni popisi okolu 250.000. Istovremeno vo Informacijata bilo poso~eno deka ~len 11 od Ustavot bil ograni~uva~ki i diskriminatorski vo odnos na malcinstvata.

Minatata nedela vo hotelot "Epinal" vo Bitola promoviran be{e prviot broj na novoto makedonsko islustrirano spisanie "Balkanska gazeta". Spisanieto go promovira{e Mitropolitot avstralisko-novozelandski g. Petar. Prviot broj na "Balkanska gazeta" e otpe~aten na 48 stranici vo tira` od 3.000 primeroci.

Spored glavniot i odgovoren urednik, \oko Strezovski, ova spisanie }e bide nameneto glavno za pazarot vo zapadniot del na Makedonija i za regionot Bitola-Lerin-Kor~a. Izdanieto za Grcija se pe~ati na makedonski i gr~ki, a naskoro }e se pe~ati i izdanieto za Albanija na makedonski i na albanski jazik.

Ambasadorot na Bugarija vo Makedonija Aleksandar Jordanov, za bugarskoto nacionalno radio izjavil: "Bugarskata Ambasada vo Skopje pravi napori prvpat da organizira vo Republika Makedonija sve~eno odbele`uvawe na praznikot na bugarskata kultura i pismenost 24 maj".

@elba na Ambasadata bila proslavata da se odr`i vo Ohrid, kade {to se planiralo da bidat pokaneti nekolku bugarski muzi~ki umetnici.

"Makedonskata strana bi trebalo evropski da gleda na toa, zatoa {to kulturnata sorabotka i prika`uvaweto na kulturnite dostignuvawa e edna od celite na evropskata integracija", istaknal bugarskiot ambasador vo Makedonija i naglasil deka o~ekuva bugarskoto Ministerstvo za kultura da podgotvi specijalni priznanija i po~esni odlikuvawa za makedonski tvorci {to se istaknale vo unapreduvaweto na bugarsko-makedonskite odnosi vo kulturnata sfera.

Vo nedela na 14.4. 2002 godina vo manastirot "Sv. Arhangel Gavril" vo Radovi{ se odr`a panihida za `rtvite na fa{isti~kiot teror od naselenite mesta na Op{tina Drama, Egejska Makedonija pred, za i po Vtorata svetska vojna, pri {to se odbele`a i egzodusot 57 godini od masovnite progonuvawa od svoite rodni ogni{ta i 12 godini od formiraweto na Zdru`enieto za za{tita na ~ovekovite prava - Radovi{ so bogoslu`ba {to ja odr`a sve{tenikot Marjan Jankovi}.

Svoe obra}awe ima{e pretsedatelot na ova Zdru`enie, g. \or|i Behlimov, so {to im be{e oddadena po~it na site zaginati makedonski patrioti od raznite nenarodni gr~ki i drugi re`imi.

Spored najavite od Ministerstvoto za transport, naskoro treba da se potpi{e memorandumot za razbirawe za razvojot na Koridorot 8 (Istok-Zapad), koj, kako {to se o~ekuva, treba da otvori perspektivi za obezbeduvawe sredstva za izgradba na infrastrukturata na ovoj paten pravec. No, vakviot poteg so otstapki {to se najavuva deka }e bidat napraveni, prakti~no }e zna~i ovozmo`uvawe na Grcija da mo`e celosno da go voobli~i koridorot {to go gradi na svoja teritorija i {to e paralalen so na{iot. So toa sega{niot evropski Koridor 8 }e ostane samo na hartija.

Na 14 april vo Prilep be{e otvoren Mladinskiot edukativen centar, zaedni~ki proekt na fondaciite "Horizont" od Prilep i "Humanitarna odbrana" od Solun. Ovoj centar }e vr{i kompjuterska edukacija na sredno{kolci i studenti, a e finansiran od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Republika Grcija {to preku fondot "Helsin{ki Eid" investira{e 55 iljadi evra, a 23 iljadi evra donira{e Fondacijata "Humanitarna odbrana". So ovoj proekt vo narednite osum meseci }e bidat opfateni 260 sredno{kolci i studenti od Prilep i okolinata.

Spored vesta od Makfaks, vlijatelniot gr~ki vesnik "Katimerini" objavi intervju so Branko Crvenkovski liderot na SDSM za kogo vesnikot veli deka najverojatno }e bide iden premier. Vesnikot pi{uva deka Crvenkovski e politi~ki pozrel vo sporedba so prethodniot mandat kako i deka u`iva doverba na me|unarodnata zaednica poradi umerenosta vo tekot na krizata. Vo intervjuto Crvenkovski, me|u drugoto, izjavil: "Patot do stabilnosta vo Makedonija }e bide dolg i so mnogu rizici.... Ramkovniot dogovor e mo`nost i {ansa za mir i stabilnost, no nivnoto vistinsko ostvaruvawe }e zavisi od politikata {to }e ja vodime", dodava Crvenkovski.

Vesnikot pi{uva deka vlasta vo Skopje nema kontrola vrz oblastite {to lani ONA gi proglasi za slobodni zoni vo tekot na sudirite. Prisustvoto na policijata e simboli~na vo ovie delovi, duri i vo Tetovo, i dodavaat deka vistinskata vlast ja imaat vooru`eni grupi na porane{nata ONA.