[to li ne se ka`a za kremot na makedonskata politika koj e tolku zaslu`en za nedelata {to im pri~inija tolku stradawa na Makedocnite vo R. Makedonija, taka {to edvaj li mo`e da se ka`e ne{to novo i pove}e osven da se povtoruva. Obvinuvawata glavno se sveduvaat na velepredavstvo. Objasnuvaweto - otsustvo na dovolno razviena nacionalna svest poradi nepoznavawe na bogatata makedonska istorija, a "poznavawe" na manipulativnata istorija na "B'lgarite". Sekako i nepoznavawe na narodnata kultura na Makedoncite kako obele`je na makedonskiot identitet. Tuka nesomneno e i podmituvaweto od strana na "prijatelite" od sosedstvoto i nenasitnata `ed za vlast po sekoja cena. S# se ka`a, no si dozvoluvam u{te ne{to da ka`am ili povtoram, bidej}i na ovie lu|e kolku i da sakaat da se ve~no na ~elo vo politikata, sepak im se bli`i krajot. Se bli`i krajot, a celta ostana neostvarena, istata cel na odrodnikot i zlostornik Van~o Mihajlov. A toga{ isto kako za umrenite }e treba da se potrudime da re~eme ne{to dobro za niv zaboravaj}i gi storenite zla na Makedonija, a najmnogu na Makedoncite. Sekako, vo toj kontekst ne se tolku za `alewe, za{to ima koj da re~e dobar zbor za niv, oti tie rabotej}i na {teta na Makedoncite, rabotea ne samo za sebe i za na{ite negatori, tuku i za prijatelite od svojata partija {to im go gradea i odr`uvaa rejtingot na "golemi" politi~ari.

Dokolku mo`eme da gi zaboravime nevinite i mladi `rtvi {to xabe gi dade makedonskiot narod i pridonesot na Qub~o, Bor~e, Dosta i dru{tvo vo toa se koncentrirame na nivnoto velepredavstvo, razmisluvaj}i }e dojdeme do zaklu~okot deka tie so nivnite dejstva vo korist na tu|i interesi, odnosno bez dejstva {to ni pri~inija nam Makedocnite tolkavo poni`uvawe, ru{ewe na na{ata nacionalna gordost, samodoverba i dostoinstvo. Tokmu toa be{e celta.

Seto ova se reflektira i vrz makedonskiot nacionalen identitet {to im e pre~ka i prepreka. Zatoa, tokmu urivaweto na nepobitniot makedonski identitet e glavna cel na nivnite "prijateli" od Grcija i nivnite "sonarodnici" od Bugarija. Zatoa, tie na site "pregovori" gi prifa}aat postavenite uslovi na "zagri`enite prijateli", {to sekoga{ se na {teta na makedonskiot identitet. Ova samo po sebe dovolno zboruva za niv i za dru{tvoto {to gi poddr`uva! No, ako pak imame predvid deka ~ovek kako {to ne mo`e bez sakana `ena, taka ne mo`e i bez sakana zemja, odnosno da ne bide patriot so soodvetnite ~uvstva, mo`eme da zaklu~ime deka tie lu|e iako ne se rodoqubi, ne mo`eme da re~eme deka ne se i patrioti, oti sekoga{ i vo s# ni doka`uvaa deka se patrioti, no na "na{ata" Bugarija!

Neretko nastanite, slu~uvawata i tragediite ja pi{uvaat istorijata. I deka po utroto se poznava denot, ne edna{ se poka`alo kako vistina.

Deka makedonskata istorija, kultura i vistina ~estopati se povtoruva vo negativen trend i od toa nema begawe, bidej}i za toa se napi{ani bezbroj knigi, i razna literatura, ne samo na na{ makedonski, ami i na stranski jazici, {to e voop{to poznato i nema potreba od povtoruvawe. A, povtoruvawe vo tragedijata na{a makedonska imame s# po~esto i toa e po vina na na{ite politi~ari, ne samo vo porane{na SFRJ, ami i po osamostojuvaweto. Mesto na prvo mesto da gi postavuvaat dr`avnite pra{awa, samobitnosta i opstanokot na ovoj narod, tie so potcenuvawe gledaat na niv. Tie pra{awa treba prvo da gi postavat za razgleduvawe i re{avawe vo dr`avnite, zakonodavni i vladini zasedanija.

Bilo rimsko, pomina. Bilo tursko i toa zaminalo. Po nego i srpsko, bugarsko i {to li ne. Deka vo porane{na Jugoslavija ne mo`evme odredeni dr`avno-makedonski pra{awa da gi razgleduvame i re{avame, mo`ebi e opravdano, bidej}i s# se diktira{e od Belgrad, no deka od 1990 godina navamu si imame na{a makedonska vlast koja ima legitimitet da donesuva odluki za interesite na na{ata dr`ava za vnatre{nata i nadvore{na politika, ima celosno pravo i legitimitet i od tuka nema begawe. No, deka taa na{a vlast e kusogleda i nema smelost, a u{te pomalku slaba diplomatija i toa e to~no, bidej}i ne samo ovaa sega{nava, ami i pred nea, usta imaa - jazik nemaa za pred me|unarodnite institucii jasno i smelo da pregovaraat i da go nametnat ne samo re{avaweto na imeto, grbot, jazikot, tuku bea nemi da pregovaraat za istoriskata vistina na makedonskata dr`ava, za delbenite ujdurmi od golemite sili od 1912/13 godina so tragi~niot Bukure{ki dogovor, so koj delovi od Makedonija se podareni na sosednite dr`avi - Bugarija, Albanija, Srbija i Grcija kade na{iot narod gi nema osnovnite i elementarni ~ove~ki prava i slobodi.

Deka na{ite ~elnici nemaat smelost da pregovaraat pred golemite vujkovci i vladi za na{ite istoriski vistini, tragedii i sudbini e vistina, no deka sega ni se slu~uva vojna i toa e tuka, i deka s# u{te }e n# pqa~kaat, ubivaat, siluvaat i {to li ne albanskite ka~a~ki teroristi i bandi koi Zapad ne saka kako takvi da gi priznae i deka se samo nekakvi si grupi {verceri, apa{i, koi se zanimavaat so zabavi, igri i siten {verc, a {to ne e od v~era, ami so decenii nanazad. Si prodol`uvaat da si rabotat po nivno i sega te{ko ni e i needinstvoto vo Armijata, policijata, vlasta, pozicijata i opozicijata. Za da gi smiruvame im dadovme i ustav i zakon i prateni~ki mesta, direktor~iwa, ministri, slu`benici i {to li ne, so {to bi im priznale nekakvi ~ovekovi prava koi odamna si gi imaat dobieno spored me|unarodnite konvencii i dogovori. I pak se nezadovolni. ]e dojde vreme nie da bideme malcinstvo, a tie mnozinstvo i da ni diktiraat kako da se odnesuvame vo ovaa makedonska zemja. A deka tie ne sakaat so`ivot, naskoro }e se obelodeni i deka so nivnite ar{ini, lobirawa i kle~ewa pred me|unarodnite faktori ve}e se obelodenuva i naskoro svesta }e ni se vrati od nekakvi si dopolnitelni me|unarodni prekrojuvawa na ve}e negiranata dr`avna granica.

[to li utre u{te }e n# snajde? Komu u{te sme mu dol`ni?

Platformata za gra|anska akcija DOSTA E najostro protestira protiv namerata na gospodinot Stojan Andov i negovite istomislenici da ja dovedat vo pra{awe regularnosta na parlamentarnite izbori, igraj}i si so datumot na nivnoto odr`uvawe.

Partiite postignaa konsenzus parlamentarnite izbori da se odr`at na 15 septemvri, a gospodinot Andov go zloupotrebuva svoeto pravo obiduvaj}i se da go nametne 22 septemvri kako opcija. Razmislete dali e dobro poklopuvawe na parlamentarnite izbori vo Republika Makedonija so lokalnite izbori na Kosovo. Razmislete dali ni e vo prilog osipuvaweto na brojot na me|unarodni nabquduva~i, oti nemame {to da krieme, neli?! Na{ite pretpostavki so nastanite od studentskite izbori se potvrdija. Predupredivme prethodno, i povtorno predupreduvame deka tie se lo{ predznak za toa {to mo`e da se slu~uva na parlamentarnite izbori.

DOSTA E PRA[UVA: Dali }e se povtorat tragi~nite incidenti od Izborite 2000?

Toga{ ima{e mrtvi i raneti.

DOSTA E ODBIVA da bide nem nabquduva~ na nastani koi najavuvaat NEfer, NEdemokratski i krajno opasni izbori.

DOSTA E POTENCIRA: obezbeduvaweto fer i demokratski izbori se prioritet na gra|anskata akcija.

DOSTA E PREDUPREDUVA: Nasilstvoto, politizacijata i partizacijata na op{testvoto prodol`uva. Vlasta se odnesuva neseriozno i grubo gi kr{i site pravila na demokratsko odnesuvawe.

DOSTA E SE BORI za rehabilitacija i za~uvuvawe na bazi~nite vrednosti na gra|anskoto op{testvo: DEMOKRATIJA, SLOBODA, ^OVE^KO DOSTOINSTVO, AKCIJA!

Ova pismo e dostaveno do site mediumi, diplomatski pretstavni{tva i me|unarodni misii, politi~ki partii, pratenici vo Sobranieto na Makedonija, sindikati i gradona~alnici, i e prevedeno na site jazici koi se zboruvaat vo Republika Makedonija.

So golema radost ja primivme vesta za formirawe na Makedonskoto narodno dvi`ewe (MND) koe ima za cel da ja spasi Makedonija i makedonskiot narod i da go ispere sramot {to ni e nanesen od sega{nata vlast vo Makedonija.

Mnogu po~ituvan gospodine Mirko Hristov, va{eto pati{estvie niz Makedonija poka`a oti ste ~ovek so golema volja i sila. Jas veruvam deka i ovoj pat }e uspeeme vo tvoite i moi nameri da ja smenime ovaa vlast po miren dostoinstven pat kako {to im dolikuva na slavnite Makedonci. Iako ovaa vlast n# osramoti pred celiot svet, makedonskiot narod }e dojde po svoeto pred makedonskoto Sobranie.

Bra}a Makedonci, za da se smeni ovaa vlast koja be{e postavena od neprijatelite na makedonskiot narod, potrebno e da se izraboti eden plan kako }e se nastapuva. Potrebno e da se izraboti strategija po koja }e se raboti. Za da se ima uspeh vo rabotata, potrebno e da se najdat lu|e koi se sposobni za toa.

Momentalno Makedonecot pove}e nikomu ne mu veruva, nitu na onie koi se na vlast, nitu na vtorite, a ne pak na tretite. Zatoa e potrebna edna nova forma koja }e ima vistinski nameri za SPAS NA MAKEDONIJA I MAKEDONSKIOT NAROD.

Mojata zamisla e, a i potrebno e da se smeni vlasta, poradi toa {to dosega site na{i politi~ari Makedonija ja rasprodadoa i uni{tija kako politi~ki taka i finansiski, taka {to Makedoncite nemaat pove}e {to da ~ekaat od ovaa Koalicija. Kako {to vidovme, so site boi se nama~kani i spored potrebite gi menuvaat ne samo boite, tuku i nivnite stavovi. Zatoa makedonskiot narod }e im re~e NE, NE i pak NE so vas. Zatoa davam predlog, oti sum uveren deka u{te postojat sposobni Makedonci vo celiot svet koi ja sakaat svojata tatkovina Makedonija i sekoj koj se ~uvstvuva kako Makedonec, da poveli za da go dade ona {to go ima vo negovata du{a. Stanuva zbor za lu|e koi se narodni, koi poteknuvaat od makedonskiot narod. Ovie lu|e se poznati, iako od koi bilo princini dosega ne u~estvuvale vo dosega{nite vlasti, no poznati mu se na makedonskiot narod ili na poedinci. Ako nekoj misli oti toj i takov Makedonec, mo`e da vleze vo novata makedonska vlast, neka go predlo`i so ime i prezime, karakteristika i na vakov na~in da gi sobereme najsposobnite Makedonci koi }e rabotat i tvorat za makedonskata dr`ava. Vakvite narodni lu|e mnogu pove}e }e pridonesat za Makedonija, otkolku dosega{nite. Samo so vakov sistem veruvam deka mo`eme da go re{ime problemot vo Makedonija, otkako }e se najdat vistinskite lu|e koi }e bidat reprezentirani pred makedonskiot narod i so edna vakva garnitura se nadevam oti }e imame uspeh.

Vakvata prezentacija pred makedonskiot narod }e rodi ubavi plodovi. Sekoj od kandidatite }e dade zakletva pred celiot makedonski narod, oti svesno i bez korupcija }e raboti za dobroto na celokupniot makedonski narod. Vo sprotivno sleduva zatvor, a za toa }e odlu~i makedonskiot narod so kakva kazna }e odgovara.

So golema nade` i po~it kon MND.

Da `ivee Makedonija! Da `ivee makedonskiot narod!