|
SVEDO[TVA Istorijata ne e samo minato DETSKI NARODNI OBREDI PROSLEDENI SO PESNI^KI Pi{uva: Aleksandar DONSKI
D rug vid na {egovito zadevawe pome|u decata (koe ponekoga{ e na granicata na navreduvaweto) se pravi na sledniot na~in. Ednoto dete mu veli na drugoto da ka`e nekoj zbor, t.e. da go povtori zborot {to }e mu go ka`e. Ova, bez da znae {to go o~ekuva go povtoruva toj zbor, po {to prvoto dete, vedna{ mu odgovara so navredliva ili {egovita re~enica, ~ij posleden zbor e rimuvan so zborot {to go povtorilo deteto. Na primer, deteto koe zadeva mu veli na drugoto dete: Ajde re~i "topola". Otkako drugoto dete }e go povtori zborot topola, prvoto dete, vedna{ mu odgovara: Majka ti e gola! Zna~i, ovde najva`na e rimata, a vakvi zborovi i re~enici mo`at da se ismisluvaat vo golem broj. Interesno ovde e toa {to po nekolku pati povtorenata {ega na isto (obi~no pomalo) dete, od strana na povozrasnite deca (so istiot zbor i istata re~enica, {to toa ne gi razbira), ne go luti deteto i ne se buni, pa kolku i da go teraat da go povtori zborot, sekoga{ go pravi toa, predizvikuvaj}i smea kaj preostanatite povozrasni deca. Nekoi pomudri deca, u{te po prvoto zadevawe, ne sakaat pove}e da gi povtoruvaat ka`anite zborovi.Postoi i druga varijanta na vakvo zadevawe, koja e vo forma na navredliva {ega. Imeno, deteto koe saka {egovito da go navredi drugoto, mu ka`uva rimuvani navredlivi stihovi: Dva kamena beli; Da jae{ dva g 'za dibeli. Ovie dva vulgarni, no sepak {egoviti, stihovi se od svetinikolskoto selo Bogoslovec. Vakvi stihovi mo`at da se izmisluvaat vo golem broj. 17. Koga po nekoj povod, pove}e deca sami spijat na edno mesto (obi~no na zaedni~ki leten ili zimski odmor i sl.), ~estopati do docna vo no}ta, ne mo`at da zaspijat poradi postojanoto zboruvawe. Toga{, ona dete, na koe najmnogu mu se spie, glasno gi izgovara slednite stihovi: Kakal-kokal, gomna lokal. Koj }e progovore, sto litri gomna. Koj ne zbore, jabuka za postok. Po ova, nitu edno dete ne smee da prozbori od strav da ne go snajde ona {to mu go nudi pesnata. Sodr`inata i zborovite i ovde se krajno vulgarni, iako se so namena i cel decata da prestanat da zboruvaat i deteto, koe ja ka`alo pesnata, kone~no da si ja dobie potrebnata ti{ina za svojot son. Ako ve}e mo`e da stane zbor za opravduvawe na drasti~no vulgarniot tekst i poraka na ovaa pesna, toga{ toa e isklu~ivo poradi faktot {to sonot e edna od najva`nite fiziolo{ki potrebi bez koi ~ovekot ne mo`e da `ivee, a istiot toj son, vo slu~ajov e zagrozen od zborlivite i nemirni deca. Ponekoga{, ovaa pesna se ka`uva i dewe (obi~no vo {ega), koga decata, otkako edno ja ka`e, mol~at i nikomu ne smee nitu zap~e da mu se providi, kako ne bi ja dobilo kaznata {to sledi od pesnata. Varijantata {to ovde e predadena e od strumi~kite sela. Vo svetinikolskite sela, postoi druga varijanta, koja glasi: Lop, lop, loboda; padna tesla od Boga; udri baba po noga; rodi baba dva mea; eden meden, eden gomnen. Koj }e progovore, gomna da jade. Koj }e promuca, od ku~ka, mucka. Koj }e pritrae, medenijo da go jade. Odvratnata sodr`ina na nekoi stihovi e isklu~ivo vo funkcija da se za{titi sonot na pospanoto dete, na koe ostanatite so svojata vreva ne mu davaat da zaspie. 18. Koga dve deca javno, na uvo, si {epotat edno na drugo, ostanatite vo eden glas im vikaat: [ep, {ep, {ep; Gomnata u xep. I ovde vulgarizmot doa|a do izraz kako kulminacija na nezadovolenata qubopitnost (a mo`ebi i qubomora) od strana na decata {to gi gledaat onie koi, ignoriraj}i gi, si {epotat pome|u sebe. 19. Ovde bi gi spomnal potsme{livite prekari koi se davaat na deca, isklu~ivo za vreme na vremetraeweto na igrata. Taka, za ona dete koe, bez pri~ina, se buni postojano i ne go priznava svojot poraz ili porazot na svojata ekipa, se veli deka pravi elene t.e. deka e elenxija. I ovoj zbor, koj denes nema nikakvo zna~ewe, te{ko e da se utvrdi od kade doa|a. Koga pak, pri igrawe fudbal, nekoe dete, nadmo}no si poigruva so drugo dete od protivni~kata ekipa, se veli deka go napravilo: mua-matenica. I ovoj spoj na zborovi e besmislen i mo`e da bide sfaten samo vo detskata imaginacija. 20. Koga nekoe dete iznese ne{to nadvor za jadewe, drugarite, ako sakaat da mu zemaat od toa, treba da viknat na set glas: Bazec! Toga{ deteto mora da im dade po malku od toa {to go jade. Me|utoa, ako ne saka da im dade, toga{ samoto (pred da go vidat drugarite), izviknuva: Ne prijam! Po toa, nikoj nema pravo da mu bara od jadeweto. Vo del~evskite sela, deteto koe iznesuva od doma ne{to za jadewe, ne smee da vikne: Ne prijam i davaweto od svojata hrana na drugite deca, zavisi isklu~ivo od toa, dali }e mu re~at: Bazec (ili Bezec) - zborovi koi denes nemaat nikakvo zna~ewe vo na{iot jazik. 21. Za vreme na nekoja igra, koga deteto treba da napravi ne{to od koe po malku se pla{i, si ja ka`uva pogovorkata: Me~ka stra, mene ne stra. Dodeka se ka`uva ova, ostanatite mirno slu{aat, a celta na ovaa re~enica e deteto samo da si se ohrabri, uspe{no da go napravi potrebniot poteg (obi~no skok). Ovoj detski obred e zastapen vo pove}e mesta na isto~niot del na Makedonija. Edinstveno vo Peh~evo ne se upotrebuva zborot me~ka, tuku deteto, samoto si se pra{uva i samoto si odgovara so zborovite: Strah me e? Ne me strah! Vo site preostanati varijanti, kade se upotrebuva me~kata, nejasno e zo{to tokmu taa e odbrana vo ovaa re~enica. Mo`ebi aluzijata e vo potenciraweto na `elbata me~kata, kako hrabro `ivotno (koe s# u{te se sre}ava po planinite vo Makedonija), da se upla{i, a deteto - ne. (Prodol`uva) |
|