LOVOT TREBA DA PO^NE - NA KRUPNITE

Najrasipanata osobina kaj ~ovekot vo na{ite krai{ta stana najra{irena. Ona {to na Zapadot go pravat sitnite {verceri, kriminogenite grupi i podzemjata na paralelnite op{testva toa kaj nas go pravat najvrvnite vo op{testvoto, onie od koi o~ekuvame da stavat kraj na devijaciite koi ni go uni{tuvaat `ivotot, dr`avata i idninata. Da pogledneme naokolu vo politi~kite kujni i garnituri, sekojdnevno }e vidime i }e ~ueme borci koi vaka ili taka verbalno se obiduvaat da n# spasat od korupciskata ~uma, da gi pronajdat podmitlivite koi so opinci na sebe izgradija trgovski centri, palati od karingtonov stil i vedna{ oblekoa kostimi za da ne se prepoznaat. No, se poznavaat, suratot ne mo`at da go smenat. Takvite nedelive uspe{no gi lovat larvite vo okeanot koj e dosta dlabok i {irok. Toa e za pozdrav. Sekoj onoj koj se ogre{il prvo pred gra|anite, a potoa i pred dr`avata, pa neka bide i za sto marki ili evra, treba da izleze pred liceto na pravdata i da objasni zo{to go ~inel seto toa.

No, zo{to Makedonija ne saka da gi lovi kitovite vo okeanot koi sekojdnevno zamavnuvaat so ogromnite opa{ki i n# prskaat so vodata od branovite koi gi pravat, ostavaj}i n# goli vo du{ata kako od majka rodeni. Mo`ebi vlasta nema tolkavi jadici za da gi fati, a do du{a nema nitu fabriki za da mo`e da gi preraboti ulovenite, mislam na sudovite. Ona {to najmnogu ja razo~aruva makedonskata javnost e toa {to vo site politi~ki objekti se govori i se vodi bitka za iskorenuvawe na ovaa pojava od makedonskata dr`ava, a svoevremeno go pravat sosema sprotivnoto. Vo istite politi~ki grupacii gi pribiraat, im davaat pribe`i{te, gi prikrivaat i pottiknuvaat kon novi takvi dela onie koi se najpoborni za nelegalno polnewe na xebovite.

Denovive se pobara odgovor na pra{aweto koi se tie, so ime i prezime, koi ja rasturaat ~esta na makedonskata ekonomija i stopanstvo, na makedonskata demokratija. Pa, zar mora nekoj od gra|anite da im ka`e koi se, {to napravile i {to drugo naumile? Dovolna e samo edna sobraniska sednica za da si se ka`at me|u sebe koi se, otvoreno pred makedonskata i me|unarodnata javnost. Po~naa i so prst da si se poka`uvaat. Do neodamna toa go pravea samo dvete najgolemi partii vo dr`avata VMRO-DPMNE i SDSM. ]e izleze{e Branko ili [e}erinska na govornica i }e re~e{e deka premierot, ministerot ili direktorot od partijata na vlast e korumpiran, deka gi sogolil gra|anite zemaj}i im mito za da im zavr{i nekoja rabota. ]e sednea ovie, pa ete gi ottamu Florovski, \ulistana ili Filip da im go svrtat listot i da im ka`at kako tie na vremeto svoe go sogolile narodot preku TAT, preku zagubarite, pretprijatijata i sl. Po vakvite me|usebni atakuvawa, narodot so pravo si go postavuva{e pra{aweto: Koj od niv e vo pravo? Ili i ednite i drugite koga samite si se izdavaat za grevovite koi gi ~inele sekoj vo vremeto svoe.

No, vo posledno vreme socijaldemokratite i VMRO-vcite ne se osameni na toj plan. Dodeka tie se udiraa po grbot za aramilakot koj go pravea i go pravat, onie od pogore vo Parlamentot seir gledaa i se smeeja pod mustak. PDP i DPA si gi trieja racete od rasturenosta i needinstvoto vo makedonskiot blok pa taka so nivnata zacrtana strategija koja gi koriste{e slabostite na naivnite Makedonci dojdoa do svojata cel. Nov Ustav, nova dr`ava. No, denovive, da ne ostane pokuso, i tie po~naa dru{tvo da im pravat. I tie kowi za trkata imale. Nivnata "~esnost" i "obraz", po s# izgleda, ne im se isplatuvala, pa sega se obidoa na eden poinakov na~in da si gi ras~istat smetkite za svoeto dolgogodi{no premol~eno "fer" rabotewe vo svoite privatni biznisi vo ime na dr`avata i narodot od koj bile postaveni. Po~naa da se ga|aat so cigari, da se posipuvaat so oriz i {e}er, da se prskaat so nafta, da mu otvoraat u{te tolku soleni rani na ovoj napaten narod bez razlika dali stanuva zbor za Makedonci, Albanci, Turci, Romi, Bo{waci i drugi. Vrz grbot na site niv pominuvaa trkalata na {leperite od Blace na sever do Bogorodica na jug, od Deve Bair do Debar. Taka pominuvaa godinite so relaksiranite me|uetni~ki odnosi. Za ednite me|uetni~ki {leperi, za drugite me|uetni~ki kontejneri. S# ode{e i odi podma~kano. Otvoreno, javno, neskrieno, bez gri`a na sovesta. Narodot otrpnal, mol~i, krenal race od s#. Za niv pak taka e polesno, nema da im tupka srceto od strav zatoa {to so pravo eden den }e re~at deka nikoj za ni{to ne pokrenal nitu na pismeno, nitu so bunt.

Celata vina ovojpat treba da se prefrli vrz me|unarodnata zaednica koja znae s#, a mol~i. Znae koj {to pravi, koj kolku zemal i nadzemal, koj kolku ima, a ne treba da ima. Otvorenite karti koi se iznesoa pred javnosta treba da gi zaintrigira i niv malku. Nikoj ne bil angel - }e re~e eden od egzekutorite na postoeweto na ovaa dr`ava. Dvonaso~nite obvinuvawa me|u najsilnite na politi~kata scena jasno govori deka onie koi ja kreiraat politikata i stabilnosta na dr`avata istovremeno se i nositelite na kriminalot, negovoto {irewe niz op{tinite i porite na zdravite elementi na op{testvoto.

SDSM i VMRO-DPMNE od edna i PDP i DPA od druga strana, ne kako {to narodot i novinarite ka`uvaat, tuku kako {to samite ka`uvaat i doka`uvaat, se partiskite organizacii i soodvetni li~nosti so koi treba da se pozanimava novoformiranata kancelarija za borba protiv kriminalot. Istite onie koi ni go donesoa Ramkovniot dogovor, ~etvorkata od Ohrid i nivnite najverni. Tie koi ni ja smenija dr`avata, koi ni go smenija `ivotot. Tie bile. Samite si ka`aa. Zna~i, lu|eto se ve}e locirani od samite sebe, so ime i prezime, javno, pred instituciite na sistemot koi zna~at zakon. Lovot treba da po~ne. Nadle`nite treba da gi optegnat mre`ite za da gi fatat najsimpati~nite, najkrupnite. Ako go storat toa kako {to velat, }e vlezeme vo Ginisovata kniga na rekordi zatoa {to takov lov odamna nema da bide zabele`an i po kvantitet i po kvalitet. Lovxii ima dosta, no nekako mre`ite im se pletkaat me|u noze, pa samite se usukuvaat ne mo`ej}i dokraj da gi raspostelat ortomite koi treba da gi stegnat ulovenite. ]e treba od povisoko da se ka~at da ne vlezat i tie vo mre`ite, pa rezil da pukne i doma i vo svetot. Kaj se videlo lovxijata namesto me~kata v kafez da se najde? Ne{tata ne se nitu odblisku re{eni. Grofovskite avanturisti~ki potezi koi gi iznapravija strukturite na vrvnite garnituri vo dr`avata ja odvlekoa ovaa napatena zemja, ovoj napaten narod za desetici godini nazad od evropskite tekovi. I da po~ne ne{to da se zale~uva, toa }e bide parcijalno, na odredeno mesto, vo odreden moment. Prviot i najzna~aen ~ekor koj treba {to poskoro da se prezeme pred da nastapi celosniot kolaps vo site segmenti na op{testveniot razvoj e da zapo~ne neizbe`niot lov na glavi bez razlika kade bile, so kogo se dru`ele, komu mu pripa|aat. Sekoe taktizirawe, izvitoperuvawe na faktite i argumentite, sekoe prikrivawe na svoeto storeno delo i prefrluvawe na vinata vrz drugiot koj isto e vinoven, no vo pomal obem nosi novi rizici za opstojuvaweto na ovaa dr`ava. Neformalnata me|unarodna zaednica }e n# predupredi edna{, dvapati, tripati. Potoa sleduva udar koj }e gi zdoboli ne samo establi{menite koi gi vr{ele takvite dela, tuku }e go zdoboli i celokupnoto gra|anstvo, iznemo{teno, dotepano, }e ostane bez znaci na `ivot. Zdraviot organizam na makedonskite politi~ki subjekti, ako u{te postojat, celata svoja energija treba i mora da ja naso~i vo suzbivaweto na devijaciite vo ~ovekoviot egoizam, da se otrezni od opienosta koja mu ja ovozmo`i makedonskata tranzicija. Bez toa nie }e bideme nikoj i ni{to.