HA[KIOT TRIBUNAL ME\U PRAVOTO I SILATA

[KARI]: Toa se mislewa na dobri poznava~i na ustavnoto i na me|unarodnoto pravo. Na primer, {vajcarskiot profesor po ustavno pravo Tomas Flajner smeta deka Ha{kiot tribunal e problemati~en, bidej}i od samiot po~etok zasegnatite stranki go gledat kako ednostran. A sud bez verodostojnost, osobeno za obvinetite ima sosema mala vrednost. Ovoj profesor ja kritikuva negovata sogra|anka Del Ponte koja otvoreno priznava deka e povrzana so NATO.

Ili, amerikanskite profesori po me|unarodno pravo Henri [tajner i Filip Alston tvrdat deka Me|unarodniot krivi~en sud za porane{na Jugoslavija zavisi od promenliviot politi~ki kontekst. Nemu mu nedostasuva sudska avtonomija, karakteristi~na za doma{nite sudovi.

Me|utoa, politi~kiot karakter na sudot doa|a do celosen izraz vo analizite na francuskiot profesor Pjer Azan. Vrz osnova na po{iroka analiza na ovoj sud, Azan go tvrdi slednovo: "Tvrdoto jadro na Ha{kiot tribunal za porane{na Jugoslavija se 22 visoki funkcioneri na SAD. Tie se pravnici regrutirani od redot na voenite analiti~ari na CIA. Tie se plateni isklu~ivo od SAD. Ovaa grupa go opslu`uva Glavniot obvinitel na Sudot. Obvinitelot e klu~en faktor na Sudot. Klu~ni faktori ne se sudiite, bidej}i tie se postaveni pome|u Obvinitelot i obvinetite. Glaven motor na Sudot se Amerikancite".

Sli~no mislat i angliskite istra`uva~i Filip Hamand i Edvard Herman. Tie tvrdat deka Ha{kiot tribunal e politi~ko sredstvo na NATO, bidej}i NATO go koristi ovoj tribunal za legalizacija na Kosovskata vojna. S# {to e napraveno nelegalno na prostorite na biv{a Jugoslavija treba da se legalizira, vklu~uvaj}i ja i valkanata vojna vo Makedonija vo 2001 godina.

Ist e priodot, samo sredstvata se razli~ni. Zavisi dali ima otpor ili ne. Vo slu~aj na otpor, sredstvata se pogrubi i obratno. Mislam na sporedbata na vojnata vo Makedonija i vojnata na Kosovo.

[KARI]: Ne, ne mora da e taka. Vie NATO go poistovetuvate so me|unarodnata zaednica. Toa se dva razli~ni poimi. Duri NATO ne e NATO od gledi{te na SAD. NATO e tehni~ki instrument na SAD, vrz kogo nemaat vlijanie evropskite ~lenki. No, toa e drugo pra{awe i za nego mo`e da se diskutira vo druga prilika.

NATO ne e apriori na strana na Albancite. Toj e na nivna strana s# dodeka tie se poslu{ni i se vo funkcija na negovite interesi. ]e se svrtat protiv niv onoj moment koga }e izrazat `elba za samostojno dejstvuvawe.

Toa se slu~i so Georgievski i Bo{kovski. Tie dojdoa na tapet onoj moment koga po~naa poostro da gi kritikuvaat NATO i me|unarodnite olesnuva~i vo pregovorite za Ohridskiot dogovor i za u~estvoto na pripadnicite na Kosovskiot za{titetn korpus vo voenite dejstvija na makedonskata teritorija. Toa e vidlivo od hronologijata na nastanite objavena vo mojata kniga.

NATO ne gi giba onie partii i li~nosti vo Makedonija koi se poslu{ni ili "kooperativni". Zgora na toa, tie se pretstavuvaat vo podobro svetlo otkolku {to se vo stvarnosta.

[KARI]: Ne postoi pravna osnova za formirawe na takov sud. Takov organ ne mo`e da formira nitu Generalnoto sobranie na OON, bidej}i ne e predviden so Povelbata na OON od 1945 godina. U{te posporno e koga takva institucija formira Sovetot za bezbednost. Ovoj organ mo`e da prezema merki za za{tita na mirot, no ne i da formira novi institucii, posebno ne sudski organi.

Sudovite baraat cvrst legalitet. Bez nego nema legitimitet. Legalitetot e izvor na legitimitetot. Na toa posebno insistira @an @ak Ruso. Zatoa posebno go pretstaviv vo mojata kniga, za da vidat pravnicite kako eden filozof i umetnik pravoto go {titi posilno od samite pravnici. Vo toa e tragedijata na dene{nava civilizacija i na Makedonija.

Filozofite go branat pravoto, a pravnicite go urivaat. Najgolemi uriva~i na pravoto vo Makedonija se oddelni profesori na Pravniot fakultet vo Skopje. Fakultetot e poznat i po toa, a ne samo so ministri vo vlasta.

Me|unaroden sud mo`at da formiraat samo dr`avite, so sklu~uvawe na me|unarodni dogovori, ili so dopolnuvawe na Povelbata na Obedinetite nacii. Primer za toa e formiraweto na Me|unarodniot krivi~en sud vo Rim vo 1998 godina. Ovoj sud go formiraa 122 zemji. Uslov za zapo~nuvawe na negovata rabota e ratifikacijata na negoviot statut od strana na najmalku 60 dr`avi.

Sprotivno od toa, Ha{kiot tribunal e formiran so Rezolucijata 827 od 25 maj 1993 godina. So ovoj akt e suspendirana @enevskata konvencija od 12 avgust 1949 godina koja nadle`nosta za sudewe na voenite zlostornici im ja doveruva na nacionalnite sudovi.

Nacionalnite sudovi od teritorijata na porane{na Jugoslavija se isklu~eni od sudewe za voeni zlostorastva i zlostorstva protiv ~ove{tvoto, tortura i ubistva na civili i etni~ko ~istewe, kako i urivawe na kulturni spomenici i drugi dela predvideni so Statutot na Ha{kiot tribunal. Ovie sudovi se staveni po strana, sprotivno na doma{noto i me|unarodnoto pravo. Vakviot poteg na Sovetot za bezbednost na OON pretstavuva atentat vrz pravoto.

[KARI]: Toa nikoj ne go znae. Najmnogu zavisi od SAD. Tie se negovi glavni finansieri. Zatoa Sudot ne smee da povede postapka za povreda na humanitarnoto pravo nitu protiv koe bilo lice na NATO, involvirano vo bombardiraweto na Jugoslavija. NATO e vsu{nost SAD, ili obratno.

Da ne zboruvame za ekocidot koj e evidenten kako beliot den. Samiot NATO prizna deka frlil pove}e toni bombi so osiroma{en uranium za vreme na bombardiraweto na SRJ. Za toa mol~i Ha{kiot tribunal i gospo|icata Del Ponte. Ne smeat ni da pisnat, a kamoli da povedat postapka za utvrduvawe na odgovornosta na onie koi naredile upotreba na takvo kriminalno oru`je.

Da ve potsetam, stanuva zbor za radioaktivno oru`je koe ima {tetno dejstvo 4,5 milijardi godini! Ekocidot i natocidot se tesno povrzani pojavi. Za toa posebno pi{uvam vo knigata, no i poop{irno }e zboruvam vo juli vo Seul na 19 Konferencija na Me|unarodnata asocijacija za istra`uvawe na mirot.

Ako nema posilen otpor na prisustvoto na NATO na Balkanot, toga{ }e prestane i rabotata na Ha{kiot tribunal. I obratno, Sudot }e se odr`uva i natamu, ako gra|anite na Balkanot odlu~at poostro da se sprotivstavat na negovata militarizacija. Ha{kiot tribunal e tesno povrzan so NATO, a NATO so Balkanot i doblesta na negovite gra|ani.

[KARI]: Denes ima pomalku pravo otkolku vo 19 vek. Toa e taka zatoa {to denes postoi pocvrst monopol otkolku koga bilo dosega, vklu~uvaj}i go i vremeto na Studenata vojna. Postoeweto na porane{niot Sovetski sojuz be{e od pogolema polza za SAD, otkolku za ~lenkite na Var{avskiot pakt.

Ne mo`e da se zboruva za po~ituvawe na pravoto vo Makedonija koga NATO ima monopol vo makedonskata dr`ava. Silen monopol - apsoluten totalitarizam. Mnogu stranski vojski - slabo pravo vo Makedonija. Toa se posledici na ednopolarniot svet, ili svet so edna apsolutno nekontrolirana sila. SAD dolgo vreme se podgotvuva{e za dene{nata monopolska uloga i od nea nema da otstapi dobrovolno.

No sepak, silata nema vrednost, ako ne dobie pravna forma. Zatoa e formiran Ha{kiot tribunal za porane{na Jugoslavija kako privremena i geografski ograni~ena institucija. S# {to bilo ilegalno, mora da stane legalno. Zatoa Ha{kiot tribunal e mnogu aktiven, a osobeno negovata obvinitelka Karla Del Ponte.

[KARI]: Toa e razbirlivo. Tie sakaat da ja upotrebuvaat silata i oru`jeto bez odgovornost. Vojnata i pravoto ne odat zaedno. Mo}nite sakaat da go pravat toa {to mo`at, a ne ona {to treba da go napravat.

Dosega Statutot ne e ratifikuvan od golemite sili Kina, Rusija i SAD. Posebno SAD ne sakaat da go napravaat toa. Duri tie vr{at pritisok i na drugite zemji da ne go ratifikuvaat statutot na Me|unarodniot krivi~en sud za toj da ne otpo~ne nikoga{ so rabota. SAD se pla{at od odgovornosta za storenite zlostorstvata vo golem broj vojni po Vtorata svetska vojna. Tie dobro se informirani deka voenite zlostorstva, genocidot i zlostorstvata protiv mirot nikoga{ ne zastaruvaat kako kaznivi dela.

Sepak, Me|unarodniot krivi~en sud stana ve}e realnost. Ovie denovi ispolnet e potrebniot broj na dr`avi {to go ratifikuvale statutot. 60 dr`avi se ve}e potpisni~ki, a preostanatite 79 ~ekaat na potpis. So toa, statutot stapuva vo sila, iako trite golemi sili ne izvr{ile ratifikacija na negoviot statut.

Sudot treba da otpo~ne so rabota na 1 juli ovaa godina. Toa e golema pobeda na pravoto, iako golemite sili go opstruiraat Sudot. Ovoj sud }e ima geografska neograni~enost za sudewe na vinovnicite za genocid, za krivi~nite dela protiv humanitarnoto pravo i za voenite kaznivi dela. Toa e osnovnata razlika pome|u ovoj sud i Ha{kiot tribunal - formiran isklu~ivo za porane{na Jugoslavija.

Vo nadle`nosta na postojaniot krivi~en sud spa|aat i krivi~nite dela storeni vo vojnata vo Makedonija vo 2001 godina. Toa e dobra mo`nost za Makedonija da gi izvede vinovnicite pred sudskata porota, ako gospo|icata Del Ponte ne mo`e da gi vidi ovie dela poradi ubaviot {al {to go dr`i na o~ite.