POGLEDI

Ogledalce, ogledalce

SCENARIO "A"

Gog ma Gog

Makedonija e edna od "zemjite na ~udata" za koja site nau~nici na svetot doprva }e se zafatat so prou~uvawe kako opstojuva vo "poluilegalen" ambient na svoite gra|ani {to se obrazuvaat, a ne znaat zo{to; pla}aat zdravstvo, a nemaat ni lekovi ni zdravje; imaat zemja, a ne ja kontroliraat celosno; pribirat gosti od sekade, a Makedoncite ne gi pu{taat nikade; se zanimavaat so sebe, ama i so albanskiot terorizam; sozdavaat feudalci vo nefeudalno vreme so golemi posedi i ran~evi za bez pari kupeni... Makedonija zemja na prekinati vladetelski vrski; Zemja so "lavovi" bez lavjo carstvo... Makedonija "unikum" tatkovina!

Dotoga{ dodeka ne ni ka`at "nau~no" kakvi sme i teritorijalno {to sme, da go molime Gospod da n# ~uva od scenarioto "A": Albansko i Argentinsko. Prvoto popoznato od vtoroto, ama i dvete a~ik lo{i i neprepora~livi.

Albanskoto scenario videno, samo s# u{te neprekopirano: So upad na dobro izve`banoto (gladno) naselenie vo kasarnite i policiskite stanici, da se raskr~mi i oru`jeto i vlasta.

A, Argentinskoto, dale~no ama i blisko so stapovi da se napadnat bankite od {teda~ite, na koi re~isi redovno im se prika`uva i po nekoj film od "produkcijata - Staninov".

Seriozno: situacijava vo dr`avava ni e mnogu seriozna. Navidum samo ni se ~ini deka ni{to ne se slu~uva. Kako koga pliva pajka, na povr{inata mirno, duri zdodevno mirno, a pod vodata u`asno dramati~no. Nema ve}e ni{to nepoznato, novite generacii }e `iveat polo{o od nivnite roditeli. Mo`ebi zatoa decata po~naa da ni begaat rano vo jabana. Pesnite ka`uvaat pove}e od ustite i pismata za zetovite koi samo {to }e se napravi svadbata makedonska, rasko{na i ta`na, }e gi ostavat mladite nevesti i }e trgnat na pe~alba. Se vra}a li toa prokolnato vreme?!

Nekni stariot lisec Gligorov preubavo i preumno predupredi: Grcite so um i kapital ja "osvojuvaat" Makedonija. A kako mo`eme gospodine Gligorov da se "odbranime"?

Pari nemame... Um - u{te pomalku. Makedonija tivko, ama sigurno ja pretvorivme vo edna golema "parlaonica" vo koja disonantno zboruvaat site nejzini dva i kusur milioni `iteli. Od edna partija pravime deset. E, u{te kolku voda treba po koritoto na Vardar da iste~e, da sfatime deka demokratijata ne treba so svojot glas na izborite da im ja deponirame vo nasledstvo na poedinci.

Nie navistina nemame - cel. Da imavme, vo sekoj poedinec Makedonec }e se razgore{e taa ve~na makedonska iskra da sozdademe dr`ava kakva {to ni dolikuva i }e `rtvuvame pomalku od sopstveniot (la`en i vremen) komoditet. Otvorivme vojna so otpadnici i potro{ivme milioni dolari na "donkihot{tinata". Barem da pogodevme neprijateli, a ne veternici?!

Imame u{te malku od zalihite nare~eni "telekom dolari" i "okta dolari". Koga tie }e presu{at, logi~no e da nastapi "pustinska klima", oti nie investirame pove}e vo sportski sali, {to ne e nekoj poseben grev, a ne vo fabriki, {to e mnogu golem grev.

Zasmislete koga }e stasaat popametnite Makedonci od nas i }e n# pra{aat zo{to gi prodadovme najprofitabilnite firmi {to pe~atat sekoj bo`ji den pari? [to }e im odgovorime? Ni{to. Tolku imavme um!

Politi~ka kriza nikoja dr`ava ne zagrozila. Taa mo`e da se trkala i nikomu ni{to da ne mu fali. Ama koga }e nastapi krizata vo stopanstvoto, toga{ te{ko na site, i na tie {to nemaat, i na tie {to imaat.

Ka`ete mi koja e na{ata makedonska industrija? Ne napregajte se: ja nema pove}e. I zemjodelie nemame, kakvo {to imavme. Nekni bev vo Strumica i Valandovo. Ottamu "pukaat" samo obi~ni, privatni plastenici koi proizveduvaat skapi rani domati i ~u{ki, daleku od konkurencijata na me|unarodniot pazar. Tie postojat samo kolku da pre`iveat, kako i site nie. Do koga? Do scenarioto "A", da ne dade Gospod!