POLITIKA

Botjo Vangelov - Tikov za obedinuvaweto na Makedoncite vo Pirinska Makedonija

GEORGIEVSKI OLICETVORENIE NA GEORGIEVSKI

Pi{uva: @aklina MITEVSKA

  • Ako sega ne n# registriraat, za dva meseca nie }e osnovame nova partija. Pa povtorno nova itn. Bugarskite vlasti }e bidat dovedeni vo situacija sekoja godina da se soo~uvaat so nova partija. A, presudata {to }e treba da ja pla}aat poradi neregistrirawe na partiite nema da bide pomala od 50.000 leva za sekoja neregistrirana partija. Pa, sega neka razmislat kolkavi tro{oci treba da platat, veli Botjo Vangelov - Tikov, pretsedatel na "OMO - PIRIN".
  • Lokalnata vlast gi {titi interesite na tie koi vo nea imaat u~estvo. Ako Makedoncite nemaat svoj pretstavnik vo soodvetnata Op{tina, toga{ i niv gi nema, veli Tikov.

Od prethodnata vlada nemam nikakvi spomeni, a pak aktuelnata vlast na ~elo so Qub~o Georgievski po s# izgleda se otka`a od makedonskoto malcinstvo vo Bugarija. Site na{i obidi da se sretneme so makedonskiot ambasador vo R. Bugarija, g. Qubi{a Georgievski, bea popusti. Toj najverojatno e olicetvorenie na politikata na Qub~o Georgievski i makedonskata Vlada, veli g. Botjo Vangelov - Tikov, pretsedatel na novata partija na Makedoncite vo Pirin, "OMO- PIRIN". Za potsetuvawe, osnova~koto sobranie na ovaa partija se odr`a vo fevruari 2002 godina vo gradot Goce Del~ev.

Ovaa partija }e gi {titi pravata na Makedoncite vo Republika Bugarija, no }e se gri`i i za ekonomsko za`ivuvawe na pirinskiot kraj.

Spored izjavite na Makedoncite od ovie krai{ta, najgolemata asimilacija na ova malcinstvo se slu~uvala vo 1970 godina, a poorganizirano zapo~nuvaat da dejstvuvaat od 1989 godina.

O[TETA

Po re{enieto na bugarskiot sud za zabrana na OMO "Ilinden" - PIRIN" i po podnesuvaweto `alba vo Strazbur, tamo{nite Makedoncite bea li{eni od politi~kiot `ivot. No, tie ne mo`ea da sedat so skrsteni race i bez nikakvi prava. Znaej}i deka Strazbur{kiot sud dolgo vreme }e se zanimava so slu~ajot OMO "Ilinden PIRIN", pokrenaa inicijativa za formirawe na nova partija. Gospodinot Tikov se nadeva deka naskoro ovaa partija }e bide registrirana od bugarskiot Sud.

Ako sega ne n# registriraat, za dva meseca nie }e osnovame nova partija. Pa, povtorno nova itn. Bugarskite vlasti }e bidat dovedeni vo situacija sekoja godina da se soo~uvaat so nova partija. A, presudata {to }e treba da ja pla}aat poradi neregistrirawe na partiite nema da bide pomala od 50.000 leva za sekoja neregistrirana partija. Pa, sega neka razmislat kolkavi tro{oci treba da platat, veli Vangelov - Tikov i potsetuva na slu~ajot so OMO Ilinden na Jordan Kostadinov, koga Bugarija poradi neregistriraweto na ovaa partija, po naredba na Sudot vo Strazbur, plati o{teta od 30-40 iljadi germanski marki.

ZLOUPOTREBA

Vo Bugarija `iveat nad 350.000 Makedonci, a nad 260.000 imaat pravo na glas. No, ovie podatoci ne se precizni, bidej}i vo ovaa dr`ava nikoga{ ne postoela grafa za izjasnuvawe na Makedoncite kako Makedonci. Najgolem broj od Makedoncite `iveaat vo slednite op{tini: Blagoevgrad, Simitli, Kresna, Strumjani, Sandanski, Petri~, Razlog, Bansko Haxidimovo, Satov~a i vo okolnite sela.

Koga stanuva zbor za dr`avno nivo, Makedoncite se zloupotrebuvaat pri konkursite za rabota. No, toa ne se slu~uva so privatnite firmi. Zna~i, negativnoto odnesuvawe kon Makedoncite vo Bugarija ne e od naselenieto, tuku od dr`avnata politika. Lokalnata vlast gi {titi interesite na tie koi vo nea imaat u~estvo. Ako Makedoncite nemaat svoj pretstavnik vo soodvetnata Op{tina, toga{ i niv gi nema, veli Tikov, in`ener po profesija, a vo momentov raboti vo t.n. Sala za odmor vo Ministerstvoto za obrazovanie vo gradot Sandanski. Gospodinot Tikov be{e i nezavisen kandidat za parlamentarnite izbori vo Bugarija, koi se odr`aa na 17 juni 2001 godina. No, ne uspea da vleze vo bugarskiot Parlament.

Ovde{nite Makedonci so golemo vnimanie go sledat razvojot na nastanite vo Makedonija. I za niv vojnata vo Makedonija be{e odnapred podgotveno scenario. Vo ovoj kraj postoi golema siroma{tija. Prose~nata plata e okolu 200-250 leva. Makedoncite prete`no se zanimavaat so zemjodelski raboti, ili pak rabotat vo nekolkute tekstilni fabriki.