PLANINATA VO SRCETO, SRCETO VO PLANINATA

Te{ko mo`e da se nosime so realnata gor~ina {to ja nosi denot", velel Ilkovski taa ve~er, "no treba da pametime, da se zdobieme so verba, i da pristapime so tvore~ki potencijal. Vo sprotivno, s# drugo e defetizam, svojstven za lu|eto {to se sudiraat so pre~ki i te{kotii vo `ivotot. Taka toj toga{ go zavr{il svojot govor, ohrabren od posetitelite da prodol`i i ponatamu da tvori.

Izgoreniot planinarski dom "Kitka"

No, sudbinata si poigra so nego. Toj be{e krvni~ki ubien, minatata godina, od s# u{te nepoznati storiteli, a negovoto mrtvo telo izbodeno so no`, be{e pronajdeno vo edna od planinarskite sobi vo Domot {to mu pripa|a na Planinarskoto dru{tvo "Skopje matica". Spored ona {to toga{ go soop{ti policijata vo prostorijata kade {to obi~no prestojuval Ilkovski bilo pronajdeno pismo na koe na lo{ makedonski jazik bilo napi{ano: "Ve ~ekame vo {umata", a pod ovaa poraka bilo ispi{ano U^K.

Se pretpostavuva deka Ilkovski bil ubien no}ta koga vo {umata zabele`al dvi`ewe na pogolema grupa uniformirani i vooru`eni lica, za koi se pretpostavuva deka go zabele`ale i se vratile da go ubijat za da nema svedok i da ne ostavat tragi za sebe.

I ovaa kako i minatata godina vo ~est na tragi~no po~inatiot planinar, publicist i pisatel, Josif Ilkovski, a vo organizacija na "Sojuzot na planinarskite sportovi na Makedonija", na 20-21 april se odr`a vtoriot memorijalen mar{ "^i~ko Josif Ilkovski". Mototo na mar{ot e zavetot na Josif Ilkovski vgraviran na negovata spomen-plo~a vo Krasna, koja e odale~ena 15 minuti od Kitka: "^oveku-ne~oveku, granicata tvoja e dobroto-zloto".

I ovaa kako i minatata godina Kitka be{e posetena od golem broj planinari i qubiteli na prirodata od zemjava i od sosednite zemji, koi dojdoa da mu dadat po~it na ovoj golem humanist, koj zagina branej}i ja ubavinata na Kitka. Mar{ot be{e sostaven od dve pateki : Ekstremna pateka vo dol`ina od 74 kilometri so startna pozicija na 20 april od PD "^eplez" pa preku Solunska Glava i Begovo do PD "Karaxica", i rekreativna pateka vo dol`ina od 8.100 metri so trgnuvawe od Dolno Koli~ani. U~esnicite od dvete pateki na 21 april se spoija i polo`ija cve}e na spomen-plo~ata na ovoj golem vqubenik vo planinite. Po~it mu oddadoa i mladite u~enici od skopskoto Osnovno u~ili{te "Goce Del~ev" i g. Jakov Jakov~evski, eden od ~lenovite na Organizacioniot odbor za mar{ot.

Spomen-plo~ata na Josif Ilkovski

Josif Ilkovski na Kitka pred ubistvoto

Na{iot mar{ go zapo~navme po rekreativnata pateka. Pominuvaj}i preku Dra~evo, gi posetivme selata Dolno i Gorno Koli~ani, Crvena Voda i mesnosta Presla. Vo Dra~evo `ivee makedonsko, vo Dolno Koli~ani makedonsko muslimansko, a vo Gorno Koli~ani i Crvena Voda albansko naselenie. Planinata Kitka e obikolena so Paligrad, Pagaru{a, Vrte}ica, Ramni Gaber, Tisovica - mesta vo koi `ivee albansko naselenie.

Pe{a~evme re~isi tri ~asa po {umska kozja pateka, voodu{evuvaj}i se od ubavinata na ovoj kraj i od prekrasnite vodopadi. Gi fotografiravme ovie ubavini za da ni ostanat vo spomen. Bevme umorni od pe{a~eweto, no vozbudata i `elbata da go vidime Domot n# vode{e napred. A gore, na Kitka, na nadmorska visina od nad 1.000 metri, bevme pre~ekani so topol ~aj.

Prekrasnata zelena povr{ina gi mame{e na{ite o~i, a pogledot postojano go upatuvavme i kon {este mali drveni ku}i~ki. No, bevme voznemireni od slikata na zapaleniot planinarski dom, vo koj nekoga{ spiele planinarite.

"Kitka gladen ne pu{ta, Kitka `eden ne pu{ta, a sitite Kitka gi kani da zaigraat edno oro". Ova e mototo na lu|eto koi vo 1946 godina go osnovale planinarskoto dru{tvo, a vo 1959 godina go izgradile i planinarskiot dom.

Josif Ilkovski e roden vo Veles vo 1924 godina. U~estvuval vo NOB kako prvoborec, dvapati bil odlikuvan so orden na hrabrost. Objavil pet romani, a pred smrta rabotel na u{te eden, koj za `al ostana nedovr{en.

Od mnogubrojnite posetiteli doznavme deka ~i~ko Josif bil miren ~ovek, koj na Kitka prestojuval pove}e od pet godini, a pred toa bil na Jelak. Ilkovski ja sakal ubavinata, gi sakal planinite. Najprvo na planinite odel za vreme na vikendi, a od 1991 re{il zasekoga{ da se preseli vo planinata. Toj sekoga{ bil podgotven za razgovor so sekoj planinar. Mu nudel gostoprimstvo na sekoj ~ovek koj }e se zateknel vo ovoj Dom i zaedno so nego piel ~aj od trevkite koj samiot gi sobiral. Posetitelite so zadovolstvo gi slu{ale negovite prikazni za negovite romanite, za planinata. Tie velat deka ~i~ko Josif sekoga{ imal vedar duh, mnogu gi sakal `ivotnite koi jadele od negovata raka. No, zlostornicite ne sakaa da `ivee vedriot duh na ovoj ~ovek, pa posegnaa po negoviot `ivot.

Vikend-ku}i~kite na Kitka

Na na{ite planini nema mesto za zlostornici, kriminalci i teroristi. Zlostorncite ne treba da n# kanat vo planinite, ni sme postojano tamu. Nie ne se pla{ime, si gi sakame planinite, izjavi Jovica Ugrinovski, pretsedatel na Sojuzot na planinarski sportovi vo Makedonija, minatata godina po povod ovoj tragi~en nastan.

I ~i~ko Josif ne se pla{e{e i do posleden moment ja brane{e planinata. Ovoj sedumdeset godi{en ~ovek }e ostane zapameten vo istorijata na planinarstvoto i sekoja poseta na Kitka }e n# potsetuva na negoviot vedar duh.