POLITIKA

Makedonskite mediumi na albanski jazik za vojnata vo Makedonija (30)

"XAFERI - ALBANSKI HEROJ"

Pi{uva: @aklina MITEVSKA

  • Arben Xaferi i negovata partija, ne se tolku lesno zal~e za gladnite usti na kukavicite, osobeno na onie usti koi nekoga{ laat tolku mnogu i na krajot se kasaat sebesi. Dokolku nekoj namerno saka da vleze vo {emite na nekoe bratsko ubivawe, podobro e vedna{ da zamine ottamu, bidej}i mo`e da se slu~i samoubistvo, ne samo fizi~ko, tuku i politi~ko (uvodnik na Fakti, 05. 4. 2002 godina).
  • Onie koi sakaa da gi pogodat Xaferi i Ta~i kako da sakaa da gi reaktiviraat starite {emi na vleguvaweto na Albancite vo konflikt so zapadni i evroatlantski vrednosti. Ne e problem da bidat pogodeni Xaferi ili Ta~i, bidej}i tie se javni lica i se nao|aat sekade i sekoga{ mo`e da bidat najdeni od onie koi imaat namera da gi likvidiraat. Problemot e na drugo mesto: se nastojuva da bidat napadnati nositelite na pozitiven proces, poto~no vra}awe na procesite nazad (Fakti, 05.4. 2002 godina).

Vesnikot Fakti (05.4. 2002 godina) objasnuva deka za razlika od prethodnite vojni na Albancite, tie vo nivnata vojna vo Makedonija bile poedinstveni od koga i da e. No, do vakviot epilog ne bilo dojdeno slu~ajno. Vesnikot gi spomenuva Prizrenskiot dogovor, usoglasuvaweto na politi~kite so voenite stavovi, efektuiraweto na albanskata politika vo balansiraweto na voeniot uspeh so nezagrozuvawe na moralniot i voen ugled kaj me|unarodnata zaednica. Seto ova rezultira{e intelektualno-politi~kata ma{inerija da go postigne kompromisniot ohridski Dogovor, kako i da go formira natpartiskiot albanski Sovet, kako najskapocen kamen na krunata za dobro razbirawe i me|unacionalna sorabotka. Vesnikot objasnuva deka zapo~natiot proces so sporot na diskriminatorskiot Ustav, a zavr{en so promenata na toj Ustav, nemalo da se slu~i dokolku na albanskite politi~ki prostori vo Makedonija silno ne funkcionirala edna golema albanska li~nost kako {to e Arben Xaferi.

Toj i negovata partija }e ostanat vo albanskata istorija, ne samo kako sodr`inski poglavja na edna mobilizaciska filozofija, koi rabotite gi dvi`at od pozicija na nula, no i kako inspiratori na idnite generacii na politikata, i na pogolem dinamizam na politi~kiot, intelektualniot, ekonomskiot, obrazovniot i nau~niot ritam na Albancite vo Makedonija (Fakti, 05.4. 2002 godina).

Po zavr{uvaweto na vojnata i po zapo~natoto normalizirawe na sekojdnevniot `ivot na lu|eto, vesnikot tvrdi deka nekoj od zad grb i zad scena, vo mrakot, od kukavi~ka dale~ina zema hrabrost i go napa|a "simbolot na albanskiot politi~ki uspeh vo Makedonija" - Arben Xaferi.

I ovoj napad ne be{e samo simboli~en, tuku za `al i prakti~en, so jasna poraka i sodr`ina. Onie koi sakaa da gi napadnat Arben Xaferi i Menduh Ta~i, kako da sakaa da ja igraat ulogata na prodol`ena raka na tajnite makedonski strukturi, na koi mnogu im pre~i unificiraweto na albanskite politi~ki gledi{ta i koncepcii. Drvo koe raste i se razviva na svoja teritorija imuno e na site sekiri, bilo da se izostruvani vo antialbanski ogan ili vo nekoja napu{tena albanska rabotilnica (Fakti, 05.4. 2002 godina).

SEALBANSKI SOVET

Anonimni izvori na vesnikot Fakti soop{tile deka Sealbanskiot koordinativen sovet ja razgleduva mo`nosta za transfer na nivnoto sedi{te od Tetovo vo Skopje. Spored niv, i pokraj toa {to s# u{te ne e donesena kone~nata odluka, eventualnoto premestuvawe na sedi{teto na Koordinativniot sovet vo Skopje }e ima za cel vra}awe na tradicionalniot albanski karakter na ovoj grad. Vesnikot doznava deka za takvata odluka postoi raspolo`enie i kaj pretsedatelot na ovoj Sovet, Ali Ahmeti i deka transferot na Sovetot vo Skopje nema nikakva vrska so incidentot koga sega{noto sedi{te vo Mala Re~ica be{e napadnato od lica koi potoa se pretstavija kako ~lenovi na ANA.

Takvite konflikti vo povoeniot period i vo periodot na konsolidacija na politi~koto mislewe i dejstvuvawe, voop{to ne se dobredojdeni. No, tie ne se od takva priroda da mo`at da determiniraat vakvi premestuvawa, bidej}i eventualnata odluka za transfer pretstavuva posu{tinsko pra{awe koe treba da bide razgleduvano od pove}e aspekti, istaknuva za Fakti eden od ~lenovite na sealbanskiot Koordinativen sovet, pratenikot Aziz Polo`ani.

Toj e ubeden deka ne postoi nikakva pri~ina eventualnata odluka za transfer na sedi{teto na Sovetot da naide na pre~ki kaj oficijalnite vlasti.

Sedi{teto na Sovetot }e bide na toa mesto kade se smeta deka }e e najpreferirano i toa e edno od osnovnite pra{awa na sekoj subjekt. Toa ne treba da pretstavuva problem i ne treba da se gleda od toj agol, dodava Polo`ani, koj se soglasuva deka faktot {to Skopje e centar na Albancite, mo`e da bide edna od pri~inite koi }e odat vo prilog na idejata za transfer na sedi{teto vo Skopje.

Toj istovremeno ocenuva deka nitu faktot {to dvete pogolemi albanski partii imaat sedi{te vo Tetovo ne bi bil seriozna pre~ka za transfer na Sovetot.

Mesnite zaednici i vojnicite na podra~jeto od Drenovec do Odri, do sredstvata za javno informirawe ispratija reakcija vo vrska so nastanite od 25 mart koi se slu~ija vo tetovskata naselba Mala Re~ica.

Nie mesnite zaednici, zaedno so vojnicite i komandanite od podra~jata, odlu~ivme na direkten na~in da reagirame vo vrska so spomenatiot slu~aj. Ovaa reakcija proizleguva od posebnite sredbi {to sme gi imale so gra|anite koi navistina se zagri`eni poradi na~inot na odnesuvawe na nekoi strukturi, {to se pravi protiv komandantot na prviot Bataljon na 112 Brigada "Mujdin Aliu" poznat kako komandant Leka. Negovata voena li~nost kako za vreme na vojnata taka i den-denes e ~ista kako solza. Po~itta {to toj ja ima{e i ja ima kaj naselenieto, i nas n# pottikna da ne sedime kako gleda~i na slu~ajot, tuku da reagirame za dobro da se znae koj e Leka i koi se `itelite od podra~jata kade {to toj dejstvuva{e, se veli vo reakcijata (Fakti, 05.4. 2002 godina).

Vo reakcijata, komandantot Leka e opi{an kako junak, veren i iskren borec, so zajaknat nacionalen stav.

Vo podra~jeto kade {to dejstvuva{e Leka postoe{e red i mir. Ova go napravi pomil i pogolem otkolku {to be{e. Negovoto izleguvawe na drugata strana od gradot, nema{e za cel da se skara so nekogo. Taa be{e odluka na centralniot {tab na ONA, be{e ~ista nacionalna svest da postoi sealbanski red i mir. Ne{tata se slu~uvaat i ne se vra}aat nazad, no nie velime: Onie koi se za montirani scenarija, koi ne sakaat ~ovek nad niv i koi ne se kako niv, po sekoja cena se obiduvaat da gi degradiraat drugite. Takvite smetki za Leka na sekogo }e padnat vo voda, bidej}i nego go {titi negovata rabota i trud, nego go {titi naselenieto od ovoj kraj koe dobro go poznava i mnogu go saka. Zatoa apelirame do sekoj koj strada za funkcija, ili ima `elba da bide "golem", racete podaleku od Leka, se veli na krajot na ovaa reakcija potpi{ana od mesnite zaednici na Drenovec, Poroj, Xep~i{te, \ermo, Slatino, Dobro{te, Pr{evci, Tearce, Glo|i, Palatica, Odri i drugi.

NAPADOT NA "DORA"

Vesnikot Fakti (05.4. 2002 godina) pi{uva i za napadot na restoranot "Dora" koj se nao|a vo blizina na Op{tinata vo Tetovo, pri {to o{teteni se nekolku vozila na funkcionerite na DPA, kako i zgradata na lokalnata samouprava na Tetovo. O~evidci, koi sakale da ostanat anonimni, za Fakti (05. 4. 2002 godina) izjavile deka ovoj incident go predizvikale nekolku lica koi se nao|ale vo vozilo "Mercedes", so crvena boja, koj go napadnal restoranot od dale~ina od okolu 100 metri.

Za vreme na pukotnicite gra|anite koi `iveat vo blizina na restoranot se nao|ale vo podrumite. Istra`niot sudija pri Osnovniot sud Tetovo, Nehat Ismaili, koj zaedno so policiskite ekipi go istra`uva slu~ajot, izjavil deka na mestoto na nastanot e utvrdeno oti napa|a~ite upotrebuvale oru`je od te`ok kalibar "zolji" i avtomati.

Kako posledica na vooru`eniot napad koj se slu~i vo Tetovo, o{teteni se restoranot "Dora", Op{tina Tetovo, {est vozila koi bile parkirani vo blizina na objektot kako i ku}i i trgovski du}ani na gra|anite na Tetovo, izjavil sudijata Ismaili (Fakti, o5.4. 2002 godina).

Op{tinski oficijalni lica od Tetovo ne sakale da izjavat ni{to okolu ovoj nastan, vo koj nekolku par~iwa od granatite zavr{ile vo kancelarijata na pretsedatelot na op{tinskiot Sovet na Tetovo, Asan Luma.

Napadot e izvr{en tokmu na adresa na alternativnoto sedi{te na DPA koga vo momentot na napadot vo sedi{teto se nao|ale pretsedatelot na partijata Arben Xaferi, potpretsedatelot Menduh Ta~i kako i drugi visoki funkcioneri od ovaa partija.

(Prodol`uva)