LEKOVI NEMA I SE SKAPI

Javnosta denovive e svedok deka na raftovite vo aptekite ima s# pove}e prazen prostor, edvaj 30 otsto od najneophodnite lekovi mo`at da gi najdat pacientite, kako i sekojdnevni najavi deka farmacevtskata industrija se obiduva da prodre, nelegalno, vo sistemot na javnite apteki, so dotur na lekovi nadvor od aktuelniot tender i, od druga strana, golema isporaka na lekovi ~ij rok na traewe e pri kraj. Osobeno pa|a v o~i naduenosta na cenite na lekovite od pozitivnata lista. Na toj na~in Fondot za zdravstvo, pove}e od o~igledno, nastojuva da brkne podlaboko vo xebot na osigurenicite.

Pomo{nik - direktorot za nabavki vo Fondot, Bistra Angelovska, vo javnosta va`i za nedopirliva li~nost, iako izvr{uva javna funkcija. Na pra{awata na javnosta zo{to nema dovolno lekovi i zo{to se tie skapi, taa znae lakonski da odgovori: "Nemam {to da izjavam. Vo snabduvaweto so lekovi od pozitivnata lista nema problemi i, dokolku gi ima, tie }e bidat nadminati". Dosledna na svojot imix, taa voop{to ne ~uvstvuva ronka odgovornost kon javnosta i osigurenicite, od ~ii pari i taa ja dobiva nejzinata ubava plata, da bide barem dovolno zagri`ena za s# {to se slu~uva vo farmacevtskiot sektor vo dr`avava.

^itatelite na "Makedonsko sonce" verojatno nemaat zaboraveno deka dr`avnata revizorska Komisija, na po~etokot na ovaa godina, vo javnosta izleze so Izve{taj vo koj, sosem direktno, uka`a deka vo Fondot za zdravstvo ima – kriminal! Direktorot na Fondot, Vojo Mihajlovski, ostana dosleden na sebe, spokoen do iritirawe, zatoa {to znae deka, kako pulen na Qub~o, nikoj ni{to ne mu mo`e, pa taka, na ovaa tema, vo eden od vladinite mediumi re~e: "Kategori~no tvrdam deka vo Fondot nema kriminal(!). Site finansiski sredstva se tro{at namenski i spored potrebite i programskite aktivnosti". Za naodite na revizorskata Komisija, Mihajlovski, pak lakonski, odgovara: "Toa normalno e za eden Fond so tolkav zdravstven sistem i so tolkav broj na vraboteni, dotolku pove}e {to finansiskoto rabotewe na Fondot e specifi~no zatoa {to ima poseben na~in na presmetka na tro{ocite"!

Stabilen i po site potresi od finansiskite aferi - prviot ~ovek na Fondot, Vojo Mihajlovski

Za kakvi specifiki stanuva zbor mo`e da se vidi od faktot deka niz ovaa institucija minuvaat iznosi od pari ~ii brojki imaat 12, pa i 24 nuli. Koga denarot }e se konvertira vo evra, na primer, brojkite se izrazeni vo milioni. Mihajlovski osobeno saka da se istakne so uspehot deka zate~eniot dolg na Fondot od nad 60 milioni evra, sega e namalen na samo 12,5 milioni. No, vo narodnata mudrost e za~uvano ona koe veli deka, "koga rabotite kaj kacite so med, ne mo`e prstite da ne vi se lepat".

Javnosta ne mo`e da se otrgne od vpe~atokot deka i niz Fondot za zdravstveno osiguruvawe vladeja~kata partija P, ostvaruva odli~na materijalna pozicija izrazena, pred s#, so nivnite "me~ki", "audi" i sl.

I dodeka osgurenicite, poleka, no sigurno, se s# pobolni, zatoa {to siot zdravstven sistem e so seriozna dijagnoza, Fondot za zdravstveno osiguruvawe ~uvstvuva komocija i sigurnost, zatoa {to e partiska, a ne nezavisna i javna institucija, zatoa {to svojot status i sudbina ne go vrzuva so osigurenicite, tuku so Ministerstvoto za zdravstvo, t.e. so Vladata.

Vo sobraniska procedura od podamna e vklu~en i Predlogot na Zakonot za izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za zdravstvena za{tita, {to predizvika bura vo javnosta, koja ne splasnuva, iako navidum, li~i deka duhovite se smireni. Minatonedelniot predupreduva~ki {trajk na vrabotenite od primarnoto zdravstvo, Vladata go sfati malku poseriozno, soglasuvaj}i se da go isplati minatogodi{niot K - 15, no prodol`i so kampawata "Podobro zdravstvo za site" pla}aj}i ja, se razbira od denarot na osigurenicite. Vo nekolku razgovori so doktorite i drugiot medicinski personal, za taa kampawa slu{nav kvalifikacija {to e, verojatno najto~en odraz: "Pogolema perverzija nemame videno!".

Vo makedonskata javnost bea preneseni iskustvata {to so toj eksperiment gi steknale Slovenija i Holandija. @itelite na zemjata od son~evata strana na Alpite navreme uvidele deka toj proekt za reformi, nametnat od Svetskata banka, preku Svetskata zdravstvena organizacija, mo`e da predizvika katastrofalno lo{i posledici, prvo po zdravjeto na lu|eto, a potoa i po doma{nata ekonomija. Holan|anite ne bile tolku vnimatelni, no zatoa sega se osvestile deka }e mora da se vratat nazad. [tetata e pove}e materijalna, no tie toa lesno }e go nadminat so mala preraspredelba na nekolku stavki od bogatiot buxet. Mu blagodarat na instinktot za da ja prepoznaat opasnosta navreme. Radosni se deka {tetite po zdravjeto na lu|eto ne se golemi.

Kaj nas aktuelniot minister za zdravstvo ne popu{ta. Oralniot hirurg d-r Orov~anec misli deka reformite vo zdravstvoto mo`at da se napravat spored negoviot hirur{ki recept, bez ogled na toa dali pacientot }e mo`e da se povrati od opojkata ili nema da ima opasnost da iskrvari na operacionata masa.

Lekarite zadol`eni za za{tite na najmladata populacija - decata bea, i s# u{te se, najglasni vo protestite protiv najavenite reformi. Pedijatrite se svesni deka ako nastanat {teti, najprvo po zdravjeto na decata, tuka {ansi za popravni ispiti - nema. Nivno predupreduvawe e deka so pra}awe na decata vo ordinaciite za op{ta medicina }e voskresnat ve}e iskorenetite bolesti, {to se odraz na siroma{tijata, pred s#. Od ova se odlepivme, vo izminatiot period, a sega, so vladite na Branko i Qub~o, ni se vra}a na golema vrata. Vo Deklaracijata {to ja objavi Zdu`enieto na pedijatrite na Makedonija, po povod najavata za koreniti promeni vo zdravstvoto, tie istaknuvaat deka se za proemni, bidej}i i nivna osnovna cel e podobruvawe i osovremenuvawe na zdravstvenoto zgri`uvawe na decata. Promenite treba da po~nat od dosega dostignatoto, a ne vra}awe nazad i nov po~etok od nula. Narodnata mudrost "Nov bunar kopaj, vo stariot ne plukaj" za ministerot Orov~anec, o~igledno ne va`i. Na protestot na pedijatrite vo skopskiot luna park i pred Vladata, na 31 mart pobaraa revizija na reformite vo primarniot sektor i ukinuvawe na Odlukata na ministerot Orov~anec za ukinuvawe na specijalizaciite za pedijatrija i ginekologija. Na nad 100 lekari od celata zemja im se priklu~ija i mnogu roditeli i deca. Me|u onie koi na ovoj na~in go izrazuvaa svoeto nezadovolstvo od najaveniot reformski koncept ima{e porane{ni i sega{ni profesori na Medicinskiot fakultet, kako i prviot ~ovek na Makedonskoto lekarsko dru{tvo, prof.d-r Ante Popovski. Tie pobaraa da se za~uva dispanzerskiot na~in na rabotewe, kako i mestoto i ulogata na pedijatrite i specijalistite po u~ili{na medicina. Tie javno pra{aa dali treba da se dozvoli da padne kvalitetot na zdravstvenata za{tita na decata i mladite. Doajenot na makedonskata pedijatrija prof. d-r Nikola Sofijanov, od poodamna ve}e vo penzija, no s# u{te vitalen i aktiven, ja otvori dilemata kako mo`e da se najavuvaat i sproveduvaat reformi, bez za toa da se pra{aat ili konsultiraat site stru~waci od taa oblast. Postojniot organizaciski model dava odli~ni rezultati za koi se dobieni odli~ni verifikacii i od Evropskata i od Amerikanskata asocijacija na pedijatrite, pa zatoa logi~no e negovoto pra{awe: "Zo{to s# da urivame, koga treba samo da nadgraduvame". Aktuelnata pretsedatelka na Zdru`enieto na pedijatrite na Makedonija, prof. d-r Sowa Peova so pravo istaknuva deka vo izminative dve godini nikoj od kreatorite na najavenite reformi vo zdravstvoto ne pobaral od niv mislewe. Nejzina zaklu~na misla e osnovnata logika deka vo sekoja promena treba da se odi vnimatelno, a ne so rezovi koi }e napravat pogolema {teta otkolku polza.