Vtora godina po red, najgolemata banka vo zemjava - Stopanska, ja zavr{uva so zaguba od skoro 22 miliona evra, {est pati pogolema zaguba od ostvarenata vo 2000 godina.

Direktorot na bankata, vo prisustvo na prestavnici na dominantnite sopstvenici, objasni deka vakvata zaguba e poradi rezervaciite od 31 milion evra, izdvoeni za starite nenaplatlivi krediti, a bilo del od ~isteweto i transformacijata na bankata.

Bi{ev objasni deka vakviot rezultat od raboteweto ednoglasno go prifatile i trite dominantni sopstvenici na bankata koi poseduvaat 92 procenti od akciite - Nacionalnata banka na Grcija, Evropskata banka za razvoj i Me|unarodnata finansiska korporacija, del od Svetskata banka.

Kako lani i godinava zagubata }e se pokrie so zgolemuvawe na kapitalot na bankata preku nova emisija na akcii vo vrednost od 17 milioni evra.

Od sredinata na maj Stopanska banka }e dava novi stanbeni krediti, soop{ti Gligor Bi{ev, direktor na Bankata. Toj re~e deka }e se plasiraat i krediti za kupuvawe avtomobili i dodade deka podetalni informacii za goleminata na kreditite i uslovite po koi }e se izdavaat }e bidat objaveni po veligndenskite praznici. Sredstvata za krediti, spored Bi{ev, }e bidat odvoeni od Bankata, od zalog na sredstvata na naselenieto kako i od zalog na dr`avnite obvrznici.

Korupcijata vo Makedonija zaedno so nevrabotenosta, siroma{tijata i politi~kata nestabilnost e eden od glavnite problemi vo zemjata, se veli vo najnovoto istra`uvawe na Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj sprovedeno so anketirawe na naselenieto.

Anketata e izvr{ena vo 8 zemji vo tranzicija. Makedoncite smetaat deka najpodlo`ni na korupcija se carinicite - vaka mislat duri 83 procenti od gra|anite. Sledni na ovaa tabela se ministrite, pratenicite i dano~nite inspektori. Deka ovie tri grupi se korumpirani, smetaat nad 75 procenti.

Anketata za stepenot na korupcijata poka`uva razli~ni rezultati vo preostanatite zemji. Samo 51 procent od Hrvatite smetaat deka nivnite carinici se korumpirani, za razlika od Albancite 89 procenti.

Vo odnos na pratenicite, re~isi vo site zemji, gra|anite imaat povisoko mislewe za niv otkolku vo Makedonija.

Upravata za civilna i vozdu{na plovidba odbi da mu ja prodol`i va`nosta na dozvolata za letawe na redovniot avioprevoznik-MAT, no toa go stori ministerot za transport i vrski, Qup~o Balkovski.

Stru~wacite od upravata se ubedeni deka na MAT ne treba da mu bide prodol`ena va`nosta na licencata za letawe zatoa {to vo raboteweto na ovaa aviokompanija ima mnogu nedostatoci.

No, i pokraj nepravilnostite ne mo`eme da se me{ame vo ingerenciite na ministerot, izjavi za A1 direktorot na upravata za civilna vozdu{na plovidba, Mile Manolev.

Javnoto pretprijatie "Makedonija pat" dobi od japonskata Vlada oprema vredna 6,8 milioni dolari. Stanuva zbor za 37 novi ma{ini za popravka i odr`uvawe na pati{ta kako i kompletna baza za proizvodstvo na asfalt.

"Makedonija pat" koja zimava ima{e problemi so ras~istuvaweto na snegot, dobi i buldo`eri i grejderi, specijalizirana mehanizacija za ~istewe na snegot.

Japonskata agencija "Xajka" koja e glaven nositel na Proektot obezbedi redovno dvegodi{no servisirawe na mehanizacijata i obuka za upravuva~ite na novite buldo`eri.

Stapkata na siroma{tijata vo Makedonija e 22 procenti ili sekoe petto semejstvo vo dr`avava e siroma{no, poka`uvaat najnovite merewa na tro{ocite na semejstvata, odnosno na potro{uva~kata na doma}instvata.

Trendot na siroma{tijata, koj e vo postojan porast vo poslednite 15 godini, najvisoko nivo postigna lani so voeno-bezbednosnata kriza.

Vo sporedba so drugi zemji so sli~na ekonomska razvienost, Makedonija stoi podobro od Bugarija, Moldavija, Romanija i nekoi porane{ni sovetski republiki. A, vo sporedba so pouspe{nite zemji vo tranzicijata, Polska, ^e{ka, Ungarija, Slovenija, imame polo{a pozicija.

Ovie fakti za siroma{tijata bea soop{teni na ohridskata konsultativna sredba na koja denovive se rabote{e na izgotvuvawe na nacionalnata strategija za namaluvawe na siroma{tijata, proekt zad koj stoi Ministerstvoto za finansii, a e poddr`an od me|unarodni sredstva.

So stapuvawe na sila na Dogovorot za slobodna trgovija pome|u Makedonija i Bosna potpi{an vo Skopje, Makedonija se obvrza da gi ukine site carinski dava~ki za stokite od Bosna, so isklu~ok na naftenite derivati, kartonskata ambala`a, mlekoto, sireweto i ka{kavalot, koj i natamu }e vleguvaat so carinski stapki {to }e se namaluvaat postepeno.

Od druga strana, makedonskite proizvodi na bosanskiot pazar }e vleguvaat vo po~etokot so carinski stapki pomali za 40 procenti, so postepeno namaluvawe od godina vo godina, za vo 2005 celosno da bidat ukinati.

Sudijata na Osnovniot sud vo Bitola, Ace Bakievski, vo ~etvrtokot vtorpat donese re{enie so koe od registarot na ovoj sud go izbri{a pretprijatieto vo op{testvena sopstvenost Agroindustriskiot kombinat "Lozar" od Bitola. Bakievski, isto taka, re{i kompletnata registerska papka na ovoj praven subjekt da se dostavi do Osnovniot sud Skopje-1 vo Skopje. Bakievski vo celost go odbi predlogot na "Lozar" od Bitola za prekin na postapkata za negovo bri{ewe od sudskiot register kako neosnovan i bespredmeten.

"Lozarci" imaat pravo na `alba od 8 dena do Apelaciskiot sud vo Bitola, me|utoa taa ne go odlo`uva izvr{uvaweto na ova re{enie.

Vrz osnova na donesenoto re{enie za bri{ewe na POS AIK "Lozar" od Bitola od sudskiot register, vo petokot noviot gazda na upravuva~kiot paket vo ovoj kombinat do Stopanska banka a.d. - Bitola, podnese barawe za blokirawe na `iro-smetkata na ova op{testveno pretprijatie.

Fiskalnite kasi vo maloproda`bata }e se primenuvaat od 15 maj. Odlo`uvaweto na krajniot rok e za da se obezbedi pogolema konkurencija me|u prodava~ite na ovie ma{ini, objasnuvaat vo Ministerstvoto za finansii.

Dano~nite obvrznici se podeleni vo grupi vo zavisnost od goleminata na nivniot godi{en promet, taka {to rokot 15 maj }e va`i za prvata grupa dano~ni obvrznici, dodeka za vtorata }e bide 25 juni.

Inspektorite najavija deka }e gi kaznat site trgovci {to po 15 maj }e ja nemaat potrebnata fiskalna aparatura. Osven fiskalna ma{ina trgovcite treba da kupat i ~ita~ na plate`na karti~ka.

Poradi ogromnite {teti na ovo{nite i lozovite nasadi vo Tikve{ijata i vo Povardarieto koi gi predizvikaa ladnata zima i proletnite mrazevi, Sojuzot na zemjodelci na Makedonija bara od Vladata proglasuvawe na elementarna nepogoda so mo`nost za delumen nadomest na {tetite. Vo kontekst na ova, pretsedatelot na ovaa asocijacija, Veqo Tantarov, predlaga po ~etiri denari pomo{ za sekoj kilogram otkupeno grozje od godina{nava rekolta. Zemjodelcite smetaat deka stimulacijata {to im se ispla}a na trgovcite od strana na dr`avata za sekoj izvezen kilogram jagne{ko treba da im se ispla}a nim, vo najgolem del, bidej}i ovaa godina rezultatite od izvozot mo`at da bidat porazitelni poradi raniot katoli~ki Veligden. Toa ostavi mnogu jagniwa doma, {to negativno mo`e se odrazi vrz sto~arstvoto.

Proizvodstvoto na mleko vo zemjava, poslednive dve godini se zgolemuva, a na doma{niot pazar ve}e e registrirano izedna~uvawe na ponudata i pobaruva~kata. Vkupnata produkcija na mleko momentno iznesuva 260 milioni litri, od koi 220 milioni se kravjo, a 40 milioni litri ov~o mleko. Vo odnos na proizvodstvoto od pred dve godini, produkcijata na kravjo mleko vo zemjava e zgolemeno za 8 otsto, ili za 70 procenti pove}e vo sporedba so 1995 godina. Kaj ov~oto mleko procentot na zgolemuvawe na produkcijata iznesuva 5 otsto, no vo odnos na izminatite 5-6 godini, ova proizvodstvo e namaleno za 42 otsto.

Javnoto pretprijatie "Makedonska po{ta" lanskata godina ja zavr{i so pozitivno saldo i pokraj ogromnite te{kotii multiplicirani so voenata kriza vo zemjava. Pozitivnoto saldo se dol`i na parite vo iznos od 7,5 milioni evra {to "Makedonska po{ta" gi dobi od razdru`uvaweto so Makedonski telekomunikacii. Neodamna, Upravniot odbor na Po{tata go usvoi investicioniot plan za godinava vo visina od pet milioni evra, sredstva {to }e bidat iskoristeni za doopremuvawe i kompjuterizacija na pogolemite po{tenski podru`nici vo zemjava.