ZA MAKEDONSKOTO PROSTUVAWE

Ve~erta mina ~udno. Re~isi vo tihuvawe. Vo salata vo Mikrevo ima{e samo 17 du{i. Pretstavata se otvori vo svojata `estina i drebnost. [tom po~na praznenstvoto vleze edno kratko pot{i{ano mom~e, se zagleda kako teatarot igra na majkata scena, gi krena ramenicite i izleze vo hodnikot na ~itali{teto. Poka`uva{e znaci na ~udewe upateni kon von. Potoa treba{e da ja svetosam scenata. Po~nuvav od zad gledali{teto, taka bev svedok na tajnata scenka. Na onoj pot{i{aniot.

Padna edna {ipka. Blagoja Ivanovski go pogodi v ~elo. Krv na scenata. Krvna `rtva za Asklepijadite. Taka mina prvata pirinsko-makedonska ve~er. Mo`ebi TIE pomislija deka }e se otka`eme.

Sandanski e postaven na nekoe drevno-makedonsko svetili{te. Staroto ime mu e Sveti Vra~i. Svetite Kuzman i Damjan isceliteli. Hramovite na Asklepie, Tiha - mojata imenitelka, Demetra i natpisot vo gradskiot muzej. "Blagodarnost na Makedonecot" - napi{ano na makedonskiot carski jazik -koine. - S# {to ima vrska so anti~ka Makedonija se nosi vo Sofija! - ni re~e. Eden od Makedoncite. Gradot e polo`en na dreven grad. 3200 godini istorija na Sandanski. Edno od mestata kade se lekuvale od bitkite falangistite na Filip i Aleksandar.

No}ta ima{e zasedanie carskiot makedonski teatarski sovet. Dionisievi ~estvuvawa i drevno-makedonsko vino. Go prativme Hermes Bo`jiot martir da kinisa na mestoto na bitkite. Vo Ele{nica kmetot ja zaklu~al salata i ja zduvnal. Vo Razlog n# ~eka{e pusijata. Toa bea mestata kade treba{e vozobnoveniot teatar "Skrb i uteha" da igra utre so pretstavata. I taka. Zarem navistina se ponadevaa deka }e si zamineme bez da ja storime teatarskata `rtva i posveta?

Mozaik od starite makedonski majstori

Utrinata, pred jasnoto sonce da go miluva Pirin drumuvavme nakaj svetilnikot na Baba Van|a. Rupite. Mesto kade se vkrstuvaat minatoto, sega{nosta i idninata. Mo`ebi akterite bea dojdeni da nacrpat sila za svetosta. Potoa drumuvaweto n# vode{e kon manastirot vo Ro`en. Manastir vo pazuvite na planinata od 11 vek. Svetata ikona na majkata Bo`ja. Grobot na Jane Vojvodata. Sepak, negoviot manastir "Sveti Kiril i Metodija" be{e zatvoren so katinarot. Sepak, na toa mesto sekoja godina Makedoncite se sobiraat na sveta Dionisija po povod smrtta na pirinskiot car. Makedonstvuvaat. @iv e Jane, po`iv od mnogumina.

Potoa ja prekrstivme planinata. Vrvovite beli od snegot. Silniot homerov veter Borej brzokriliot. Pred da zajde jasnoto sonce stoevme vo Kremen pred ~itali{teto. Viso~inata e preku 1.000 metri nad beloto more. Ej.

Zad scena baboti }umbeto. Akterite se poslaa na majkata scena. Za prv pat vo Kremen se slu~uva{e teatar. Dodeka traeja scenite, eden star ~i~ko se ka~uva{e i gi gu{ka{e akterite i im daruva{e cve}e. Be{e dojdeno celoto selo, okolu 250 lu|e. Se otvori "Olesni, razre{i, prosti" pretstavata na Vojdanoviot makedonski teatar. Bla`e Minevski vo svojata anketa zapi{al: "Silen sugestiven teatar na makedonskata bolka koj namesto so rakopleskawa se nagraduva so solzi"? ([teta {to ne smee{e da go objavi toa vo feqtonot vo "Ve~er").

Istata ve~er tamu nekade vo Sofija "golemiot" teatar igra{e za tamo{nata publika... Na krajot Makedoncite vo salata vo Kremen pobaraa akterite koi gi igraa Sveti Kiril i Metodija da go blagoslovat narodot? Teatarot se dopre do `ivotot. @iv e ^ernodrinski. @iv e pirinskiot car Jane Sandanski. Popusto mu ja urivate bistata! @iv e ovoj makedonski narod vo Pirinsko. Prifatija tapanite i zurlite. Narodot se fati zaedno so akterite na oroto. Tatne{e. Borej prestana da furi. Sopre. Se otvori svodot. Yvezdi. O~ite na Makedoncite. Dionisovoto vino. Istata ve~er tamu nekade vo Sofiskite zgraduliwa MNT igra{e pretstava na koja se pojavila vnukata na makedonskiot teatarski apostol ^ernodrinski. Povtorno se razminaa Makedoncite. Tamu vo gordiot Kremen rodnoto selo na \or|i Radule (avtor na makedonskite knigi "Istorija na Makedonija" i "Koj ja falsifikuva istorijata?").

Potoa bodnati od silata na planinata, od providenijata na Makedonkata Van|a i od pirinskiot car igravme vo Sandanski. Ima{e preku stotina lu|e publika. Tie {to ne se pla{at od nakazanija. Angelina Markus odr`a beseda na makedonski jazik za anti~kite makedonski teatri. Denta gi posetivme hramovite. Tiha i Asklepie, drevniot grad bil le~ili{te kade makedonskite carski pe{aderi gi isceluvale ranite. Edna `ena vo svojot podrum prona{la hekatomba. I ne slu~ajno vtoroto ime na Sandanski e Sveti Vra~i, Svetite Kuzman i Damjan isceliteli. Daruvaj ni sila i iscelenie Tiha, imenitelke moja!

Pretstavata mina so leko. Sledniot den igravme vo Mosomi{te i Leski pred `ednata publika. Decata vrevat vo salata. Pra{inata od neizbri{enata scena. Vresok na potisnata energija. Ostanav sam po pretstavata na scenata. Radosni decata me posipaa so cve}iwa. Vo rakle ra{ireno mi daruvaa del od svojata me~ta. Mo`ebi ONIE koi n# demnea pomislija deka }e se otka`eme i }e se vratime vo Republikava.

Vo Leski se slu~i u{te edna krvna scenska `rtva. Ja preskoknav scenata i se najdov prekutrupa dolu pred nozete na publikata. Prsnaa vo smea. Potoa gi povikav na borba. Zamre smeata. Po metodite na drevniot makedonski filozof Aristotel poveruvaa vo scenskata `ivost. Tamu kade se poramnuvaat teatarot i `ivotot. Sepak, od kolenoto kape{e krvta. Asklepie i Tiha vo hramovite poslani niz Pirinsko. Posveta, molepstvie i svetost. Krvni i beskrvni `rtvi. Denonosii, tapani ora i vino. Krvavo makedonsko vino izleano od sr`ta na svetata Pirin Planina. Ne, ne minaa pirinskite makedonski praznenstva bez monologot na Aleksandra.

Po pretstavata se sobra golema Denonosija. Peanite na Apolon, nasmeanite lica na makedonskiot narod pod Pirin. Tapanot gi natkreva{e damarite na drevnite makedonski stapki. Edno mlado mom~e mi zede izjava za lokalniot vesnik. Vrte{e, su~e{e da izvle~e ne{to protiv bugarskiot narod. Jalov obid. Gi berev stapkite, patekite na carskiot makedonski filozof. Tekne -metodata na Aristotel. Sigurno }e mu tekne otkako }e go prosvetlime Pirinsko.

Izgrea jasnoto sonce. Stra{ko Milo{evski s# u{te pee{e od Peanite. Kinisavme nakaj toj pust granik. Mitnica. I tamu teatar. Akterskata ekipa na teatarot "Skrb i uteha" be{e dr`ana pet ~asa na granicata. Bo`em baraa ne{to vo dreite na vozobnoveniot teatar na Vojdan Pop Georgiev ^ernodrinski. Dojde policiskata kola, izlegoa nekolkumina. Ni go pobaraa tekstot od pretstavata za carina. I knigata na vpe~atoci od pretstavata. Na "raspitka" bea novinarite od "Ve~er" i "Makedonsko sonce" i direktorot na "Skrb i uteha". ]e ostane kako vpe~atok deka nekoja grda sila se obiduva{e da ja razgromi ovaa kulturna makedonska misija. Ne uspeaja. Eh, neznabo{ci niedni. @iv e Pirin, `ivi se Makedoncite, `iv e Jane carot na svetata planina, `iv e duhot na baba Van|a, iscelitelnata sila na Asklepie i sre}ata na mojata tivka imenitelka drevnomakedonskata Bo`ica na sre}ata Tiha.

Ima Gospod! Ima Gospod! - povtoruva{e akterot od "Skrb i uteha" na pette pretstavi za Makedoncite vo Pirinsko. Stanuva{e zbor za "Olesni, razre{i..." i za prostuvawe. No, mo`ebi TIE ne se dostojni za pro{ka. I Gospod so vas, Makedonci moi. Napred sproti jasnoto sonce so silata na planinata.