KULTURA

Makedonskata slikarka od Bugarija, Keraca Nikolova - Visul~eva

ZABORAVENA OD SVOJATA TATKOVINA

Pi{uva: @aklina MITEVSKA

  • ]e dozvolite li vie tvorbite na eden Makedonec da bidat zaboraveni, a da ne se vidat na edna golema izlo`ba i da ne bidat dostojno pretstaveni na narodot koj toa go zaslu`uva (molbata na Visul~eva do premierot Georgievski).
  • Profesor Vladimir Veli~kovski, (Glas, 25.2. 2002 godina), za Keraca Visul~eva izjavil deka stanuva zbor za li~nost so mnogu interesirawa i qubopitnost. Taa zaslu`uva seriozno vnimanie zaradi oddelni vrednosti i karakteristiki, kako primer za Makedonka na koja `ivotot, so site istoriski slu~uvawa, }e & priredi dramati~ni presvrti.

Na{eto ime Makedonija i zborot makedonski postoi od koga postoi svetot. Makedoncite se prvite najinteligentni lu|e vo najstariot kontinent Evropa. Toa se o~evidni fakti, {to ne mo`at da se izbri{at, fakti {to treba da n# pravat gordi, veli 90 godi{nata makedonska slikarka Keraca Nikolova - Visul~eva, koja celiot `ivoten vek go pominala vo Bugarija, a od 1995 godina `ivee vo Skopje. Svoeto li~no tvore{tvo, nad trista umetni~ki sliki, & go podaruva na Makedonija. Poslednite godini od svojot `ivot taa gi pominuva vo Gerijatriskata bolnica vo ovoj grad. Stanuva zbor za Makedonka izbrkana od tatkovoto ogni{te, Makedonka vozniknata vo `ivopisec so mnogu golema gordost ne samo za na{ata tatkovina, tuku i za Evropa. Taa e ~len na Sojuzot na likovni umetnici na Bugarija, a nejzinite dela bile izlo`uvani vo Umetni~kata galerija vo Plovdiv i vo drugi gradovi vo svetot. Poznata e po svoite medaqi i nagradi dobieni vo Italija, Francija Belgija, Polska, Bugarija. No, s# u{te nema do`iveano izlo`ba na nejzinite sliki vo gradot Skopje.

Nejzina `elba e nejzinoto tvore{tvo za koe bila prinudena da izdvojuva sredstva od nejzinata skromna u~itelska plata i da gi li{uva od zadovolstvo nejzinite dva sina, da izleze od depoto, da bide izlo`eno pred publika.

]e dozvolite li vie tvorbite na eden Makedonec da bidat zaboraveni, a da ne se vidat na edna golema izlo`ba i da ne bidat dostojno pretstaveni na narodot koj toa go zaslu`uva (molba na Visul~eva do premierot Georgievski).

PRESELBA

Visul~eva e rodena vo 1911 godina vo selo Nestram, Kostursko. Kako mala zaedno so nejziniot tatko bila preselena vo Bugarija i poteknuva od patriotsko semejstvo. Izbrkana od selo Nesram, po inicijativa na prviot ambasador na Makedonija vo Bugarija, \or|i Spasov i eks- pretsedatelot na Makedonija, Kiro Gligorov, taa se preseluva vo Makedonija.

So regularni dokumenti od Bugarija se upatila kon tatkovinata i so netrpenie o~ekuvala da dojde na makedonskata granica. Pristignala so eden kamion poku}nina i eden kamion `ivopisni tvorbi, maslo na platno. Na sredbata so Gligorov i Spasov podaruvajki im improvizirana i skromna kitka momina solza, pred celata javnost izjavila deka }e gi podari svoite sliki na Makedonija.

Avtoportret 1992 godina

Antibi 1974

Visul~eva najnapred bila smestena vo "Ferijalniot dom" vo Skopje, vo edna mala soba so klinci na prozorcite. Od tamu ja preselile vo hotelot "Bristol" kade {to i ja do~ekala 1996 godina. Nejzinite dela bile odneseni vo Muzejot na grad Skopje, kade {to po raspravijata so toga{niot direktor na muzejot na grad Skopje, Klime Korobar, bile preneseni vo "Muzejot na Makedonija". Li~niot baga` i poku}ninata od "Muzejot na grad Skopje" bile preneseni vo stanot vo naselbata "Aerodrom"- Skopje kade {to `iveela do pred doa|aweto vo Gerijatriskata bolnica. Visul~eva ne mo`ela da najde zaedni~ki jazik so eks-direktorkata na "Muzejot na Makedonija", bidej}i taa, kako {to objasnuva Visul~eva, ne sakala da go po~ituva nejzinoto mislewe. Slikarkata imala `elba nejzinite tvorbi da bidat smesteni vo poseben objekt, tvorbi na eden Makedonec i ve~en begalec.

Visul~eva studirala na "Umetni~kata akademija" vo Sofija (1930 -1935 godina) kaj profesorite Stefan Ivanov, Nikola Ganu{ev i Boris Mitov. Taa gi neguvala klasi~nite slikarski `anrovi, kako {to se portretot, pejza`ot, mrtvata priroda, arhitekturata. Kako pozna~ajni nejzini dela pokraj pejza`ite i avtoportretite se slednive portretni ostvaruvawa: "U~itelot Kozma \. ^uranov od Smilevo" (1933), "Tatkoto Nikola Visul~ev" (1947), "^i~ko Rosan vo profil" (1949), "^i~ko Rosan vo anfas " (1952), "Dedo Kable{kov od Batak na 90 godini" (1952) i drugi.

DOSLEDNOST

Aktuelniot direktor na Muzejot na Makedonija, Dragi{a Zdravkovski, po vlo{uvaweto na zdravstvenata sostojba izdejstvuval zdravstveno osiguruvawe, a na molba na Muzejot, Keraca Nikolova - Visul~eva e smestena na Gerijatrija na tro{ok na Ministerstvoto za kultura.

Majkata na poetot Vapcarov 1961 godina

Prolet vo Borovec 1987 godina

Profesor Vladimir Veli~kovski, (Glas, 25.2. 2002 godina) koj pred nekolku godini po~nal da go podgotvuva katalogot za izlo`ba na slikite na Visul~eva, {to trebalo da se odr`i vo Skopje, i po intenzivnite kontakti so nea poradi podgotovkata na knigata za nejzinoto tvore{tvo, koja za `al ne se realizirala, veli deka stanuva zbor za li~nost so mnogu interesirawa i qubopitnost, koja zaslu`uva seriozno vnimanie zaradi oddelni vrednosti i karakteristiki, kako primer za Makedonka na koja `ivotot, so site istoriski slu~uvawa, }e & priredi dramati~ni presvrti.

So doa|aweto na novata vlast na Georgievski se zaboravi na nejzinata izlo`ba. Visul~eva, koja `ivee so 69 germanski marki bugarska penzija, se zatvora vo sebe i ostanuva nepoznata i zaboravena vo svojata tatkovina. Vo Gerijatrija taa se oporavuva od neodamne{nata operacija vo "Klini~kiot centar" poradi skr{enica. Pri na{ata poseta vo "Gerijatriskata bolnica", taa ni re~e deka o~ekuva svoite dela da gi vidi na izlo`ba i saka da se vrati vo svojot dom vo naselbata "Aerodrom" vo Skopje.