TERORIZMOT KAJ NAS

Prvata definicija za terorizmot dadena e vo me|unarodnata konvencija za terorizam vo 1937 godina. Konvencijata iako nastapi na sila, donesena e na edna {iroka me|unarodna konferencija vo koja u~estvuvale 35 dr`avi. Spored taa @enevska konvencija, za spre~uvawe i kaznuvawe na terorizmot, teroristi~kiot akt vo ~len 1 stav 2 be{e odreden kako "krivi~ni dela nameneti protiv dr`avite i ~ija cel i priroda e da predizvika strav kaj odredeni li~nosti, grupa na lica ili publika. Pokraj drugoto, odredeni se dela koi go zagrozuvaat `ivotot na naselenieto, pottiknuvawe i pomagawe na takvi dela.

Pri tipologija na terorizmot, postojat razni vidovi na terorizam. Kaj nas be{e terorizam da se maskiraat patekite na kriminalot. Bidej}i kriminalcite steknuvaa naklonost od me|unarodnata javnost ako se pretstavat kako politi~ki borci za ~ovekovi prava, pretstavuvaj}i se taka, na toj na~in go zamaglija kriminalot. Zo{to tie borci ne otidoa da se borat vo Albanija za ~ovekovite prava na Makedoncite, barem taka }e imaa nekoja osnova, bidej}i tuka gi poseduvaat site prava.

Seto toa e terorizam koj nema nikakva vrska so gerilata. Spored Krozier, gerilata e upatena na voeni celi, a teroristite se upateni na ru{ewe na sakralni spomenici, grabnuvawe zalo`nici, etni~ko ~istewe, siluvawe itn. Tornton veli deka gerilata e varijanta na vojna, kade glavna cel e neprijatelot, a ne civilnoto naselenie. Gerilcite se sposobni da organiziraat i vodat golemi akcii. Bidej}i vite{kite pravila na vojnata ne se po~ituvaat kaj teroristite, makedonskata strana vo vreme na primirjeto pretrpe golemi {teti: okupacija i etni~ko ~istewe. Teroristite voop{to ne gi imaat predvid ni me|unarodnite, nitu vnatre{nite propisi.

Ovoj terorizam i negovata su{testvenost go potvrduva evropskata konvencija za suzbivawe na terorizmot donesena na 27.1.1977 godina kade se naveduvaat delata "grabewe, zemawe zalo`nici i protivpravno zadr`uvawe" i "dela izvr{eni so upotreba na bombi, granati, raketi, so avtomatsko oru`je ili so eksplozivni pisma, dokolku nivnata upotreba pretstavuva opasnost po lu|eto" - ~len 1.

Spored me|unarodnata konvencija, ~len 1, grabewe zalo`nici "vr{i onoj koj zema i zadr`uva zalo`nici i im se zakanuva deka }e gi ubie, gi povreduva ili i ponatamu gi zadr`uva, za da ja natera tretata strana, dr`avata, me|unarodnata organizacija, fizi~ko ili pravno lice ili pove}e lica, da napravat ili da ne napravat ne{to kako isklu~itelen ili promol~en uslov za osloboduvawe na zalo`nicite".

Vo preambulata na Konvencijata se nazna~uva pravoto na sekoj ~ovek na `ivot, sloboda i li~na bezbednost. Zalo`nikot e ~ovek koj na najbrutalen na~in e li{en od svoite osnovni i neotu|ivi prava: nekoj go li{il od sloboda i }e go ubie ako proceni deka nekoj tret, so koj zalo`nikot nema nikakva vrska, ne napravi nekoja otstapka. Ovoj vid terorizam go vr{ea teroristite kaj nas i u{te sudbinata na 12 zalo`nici ne e jasna. Zo{to Karla del Ponte bara na drugo mesto zlostornici?!

Kole Mangov vo nekolku navrati vo negovite statii ka`uva deka Mejdani e vinoven za terorizmot vo Makedonija i e vo potpolno pravo. Vo terorizmot vo Makedonija involvirana e Albanija. So Albanija treba da se prekinat site politi~ki odnosi. Na{ite odnosi so nea treba da bidat isklu~ivo samo na ostvaruvawe na ~ovekovite prava na Makedoncite kaj nea. Albanija namesto da izvr{i otvorena agresija na Makedonija, taa so Kosovo se slu`i so skriena agresija, specijalna vojna, terorizam, ve`bawe teroristi, nivno prifa}awe itn., a so tie aktivnosti taa i Kosovo go kr{at me|unarodnoto pravo i treba da odgovaraat za istoto.

Makar {to postojat me|unarodni normi za nadopu{teni intervencii, tie ne se po~ituvaat. Islednicite za analizata na rabotata na CIA od Kongresot, na SAD go potvrdija otstranuvaweto na Truhiljo od vlasta na Dominikanskata Republika, Ngo Din Diem od Ju`en Vietnam, ubistvoto na Lumumba i osumte neuspe{ni atentati na Kastro.

Bidej}i vo ON postojat razni nacii so razli~no razbirawe vo definiraweto na poimite na terorizmot i agresijata, poimot "agresija" za svoeto oblikuvawe ~ekal 20 godini. Formuliraweto na poimot "agresija" za me|unarodnata zaednica bil mnogu va`en, za da se sankcioniraat, za da se proglasat za nedopu{teni dela koi bi go naru{ile me|unarodniot mir i sigurnost.

Vo tesen krug na dr`avi so sli~na politi~ka kultura se pravi obid vo me|unarodnoto pravo, vnatre{niot terorizam da se goni me|unarodno vo {irok obem.

Me|utoa, namesto kaj nas da se ru{i terorizmot, toj ne se sfati taka i ne boli koga e na drugo mesto. Nam ne ni se dozvoli, soglasno ~len 15 od Povelbata na ON, samoodbrana. Teroristite dobija oreol "borci za ~ovekovi prava". Pregazeni se univerzalnite vrednosti vrz koi lu|eto vo svetot, upateni eden na drug, go temelat svojot opstanok i svojata idnina borej}i se protiv terorizmot. Vo politi~kiot sistem na docniot kapitalizam neminovno se odi kon fa{izam, totalitarizam, globalizacija, kade se zacvrstuvaat site prava na mo}nite. Makijaveli veli: "Ako se razgori nesoglasuvawe vo edna dr`ava, a soglasuvaweto se bara od stranstvo, toa e najsiguren pat koj vodi do porobuvawe. "Mo`e li vo brak, semejstvo ili kakva bilo zaednica, odnosite da se odreduvaat odnadvor, kako na drug mu odgovara? Vakvi zdru`enija prirodno e porano ili podocna da se raspadnat.

So Ramkovniot dogovor, amnestijata i drugi sli~ni akti, kade se kr{at zakonskite, eti~kite, moralnite normi i me|unarodnoto pravo, Makedonija se dovede do raznebituvawe i bez svoja idnina. Pak da se poslu`am so Makijaveli: "Bolesta na narodot se le~i so zborovi, a bolesta na vladetelot se le~i so oru`je". Za kup evra mo`e li nekoj da si zeme pravo da ja procenuva slobodata i nezavisnosta na narodot, za niv nema cena. Parite gi rasipuvaat lu|eto. Vo po~etniot period na Rim, siroma{tijata ne se smeta{e za nesre}a, no kako moralen pottik za ~ovekot da postigne vrednost. Onie koi ja predadoa slobodata i nezavisnosta se tokmat povtorno preku izborite da dojdat na vlast, a toa go pravat i onie koi ja urnaa Makedonija i gi ubivaa na{ite sinovi. Toa li }e bide idninata na Makedonija?

[iptarskite barawa nemaat i }e nemaat kraj. Lu|eto se la`at koga mislat deka so poniznost }e go sovladaat terorizmot, silata i nivnata drskost. Poniznosta nigde ne koristi, tuku {teti. Na{iot narod kaj sosedite e pod ropstvo. Sakame li i ova par~e zemja da e pod okupacija. Svetot ne e ve~en, toj postojano se menuva. Mo`e li da bide veren onoj koj za ni{to ne e blagodaren, tuku postojano e bezobrazen i drzok. Mirot vo ropstvo e pote`ok od vojnata. Ako neprijatelot vojnata ja saka, taa ne mo`e da se izbegne. Opasnosta se otstranuva so opasnost, a ne so poniznost.