Imame skoro sto iljadi buxetska armija, a 70 otsto od instituciite ne ni funkcioniraat. Kako da ne postoi sudska, izvr{na, pa sega i zakonodavna vlast.

I sega, mislej}i deka gra|anite se nepismeni i naivni, se formiraat novi partiski institucii: antimonopolska uprava, antikorupciska i antikriminalna kancelarija, finansova policija, finansiski izvr{iteli koi }e dejstvuvale i rano na sabajle, dodeka zatajuva~ite na danokot se vo dlabok son.

A site novi institucii vedna{ }e ja do`iveat sudbinata na ve}e postojnite. Na sabajle }e go ispijat utrinskoto kafe, }e go prelistaat dnevniot pe~at i }e ~ekaat direktiva vo koj pravec da se upatat. Slu~ajno da ne ja zgre{at, pa kontrola da se izvr{i vo firma bliska ili partiska forma na vlasta.

Republika Makedonija gi ima instituciite koi treba da ja {titat pravnata dr`ava. Ama se transformirani vo partiski. Mnogu ~uvari na zakonot bea preimenuvani kako policajci: {umarska policija, vodostopanska itn. Drvokradcite, ribokradcite u{te pove}e se namno`ija.

Male~kata i siroma{na Makedonija ne treba na buxetski jasli da bide pove}e od 40 - 50.000. A kako trgnale rabotite, }e gi ima nad 150.000.

Zarem plata }e im obezbedat 350.000 nevraboteni?!

A kako Zapadot n# stavil vo skut, pra{awe e {to }e raboti Sobranieto, {to Vladata, {to sudovite.

Vo poslednive 10 godini od Makedonija se otseleni pove}e od 100.000 mladi Makedonci, prete`no inteligentni i stru~no i visokoobrazovani, bidej}i visokorazvieniot Zapad ne saka nepismeni, a za vozvrat ni prati dva pati po tolku smrdlivi i nepismeni [iptari, na koi im ovozmo`i da soberat dovolno pari za da otpo~nat kakov takov biznis vo Makedonija. Vo momentov, novi stotina iljadi mladi Makedonci imaat podneseno barawe za iseluvawe, baraj}i uslovi za edna normalna egzistencija, ili poto~no re~eno hrana za sebe i za svoite deca za koi s# pote{ko se re{avaat da gi sozdavaat, a u{te barem stotina iljadi drugi se vo seriozna misla da podnesat isti takvi barawa. Edna mala grupa im parira na [iptarite rabotej}i (i sorabotuvaj}i so niv) razni sitni valkani biznisi i {verc. No, edna isto taka mala grupa, vo koja makedonskiot gen s# u{te ne e razvodenet do taa mera, re{i da se bori. Ne mo`ej}i da se odvojat od "na{ata majka Makedonija", a isto taka i ne mo`ej}i da go napu{tat drevnoto civilizacisko koe kojznae kako se zadr`alo vo nivnata krv, po~naa razni sitni i krupni privatni biznisi so koi preskoknuvaj}i bezbroj pre~ki, pred s#, od korumpiranata birokratija, a potoa od raznite blokadi i embarga, so mnogu samo`rtvi i samootka`uvawa, uspeaja da sozdadat nekoj kakov-takov kapital i da obezbedat par~e leb za sebe i za svoite semejstva, no i za ponekoj vraboten vo nivnite mali pretprijatija.

U{te edna kategorija ispliva na povr{ina i, blagodarej}i na komunisti~kite koreni ostanati od nivnite jani~arski roditeli, po~naa bez pari da gi kupuvaat fabrikite, zadru`nite imoti, ogromni stokovni ku}i, da prodavaat dr`avni imoti za da si gi polnat xepovite. Nim im se sprotivstavi edna nova klasa, pokondureni opin~ari, koi so toa ja zdobija qubovta na osakateniot narod, i so pomo{ na narodot, uspeaja da li`nat od medot, a koga mu go po~uvstvuvaa vkusot, zaboravija na s# drugo, na narodot, na zemjata, na qubovta, na patriotizmot... Edinstvena preokupacija stana medot. Med. I u{te. I u{te.... No, po~na da snemuva. Po~naa borbi me|u opin~arite i komunisti~kite kopiliwa, no med s# pomalku i pomalku se nao|a{e. Vo nivnite zamateni mozoci [iptarite im zali~ija na p~eli, pa po~naa da gi li`at od glava do peti, a zavisnosta od medot im gi otupi setilata za miris, pa smrdeata pri li`eweto voop{to ne ja ni zabele`uvaa. No, ovie p~eli bockaa i ne sakaa da go delat medot so makedonskite trutovi, tuku po~naa da baraat i od ve}e razgrabenoto, pa makedonskite medoli`a~i re{ija da najdat novi izvori. Po~naa da li`at s# {to }e najdat niz svetot, no samo za xabe se ispoligavija, bidej}i ni za li`ewe ne gi biva. Toga{ visokoobrazovanite kadri od dvata tabora po~naa da krojat planovi. Kopiliwata na nekoga{nata "rabotni~ka avangarda" po~naa da se upikuvaat niz i bez toa ne mnogu bistriot narod kako {turecot {to gi ubeduval mravkite da go podelat poslednoto zal~e, vetuvaj}i deka koga }e gi simnat "neofeudalcite" od vlast }e se revan{iraat za pomo{ta. Na "neofeudalcite", odnosno na pokondurenite opin~ari, po~naa da im snemuvaat pari za balovite na koi se naviknaa nebare niz selata po koi rastea samo po balovi odele, i se svestija deka tie se ovlasteni zbira~i, pa po~naa so novi strategii. Vo tehnikata po~na osobeno da otskoknuva mladiot i talentiran minister Gruevski, koj po neuspe{noto li`ewe na Pi{manxi Banerxi, re{i na narodot da mu go izvadi i crnoto od pod nokti. Po mnogu neprospieni no}i se re{i da uvede nekakov voen danok (iako navodno nemalo vojna vo Makedonija), odnosno pri sekoe "brcawe" na rakata vo xebot, sekoj Makedonec mora da dade 0,5 otsto za balovite. No, ova se poka`a kako nedovolno za razulavenite apetiti, pa Nikol~e pak ne mo`e{e da spie, ma~en od pomislata deka Makedoncite s# u{te imaat leb i deka s# u{te ne umiraat po ulici od siroma{tija. Toga{ iznikna spasonosnata ideja: fiskalni kasi, a }e gi kontrolira samiot narod komu }e mu se zgolemi povtorno danokot, dokolku saka na kraj od godinata da mu se vratat 2 otsto od kojznae kolkute opqa~kani.

Del od Makedoncite, nemaj}i ve}e {to da davaat, a ne znaej}i ni kako da se
odbranat od kvinslin{kata vlast, se pobunija deka nema da pla}aat dodeka ne po~nat i [iptarite da pla}aat. I za toa mudriot Nikol~e najde ~are: na {iptarskite televizii, pla}ani i gledani od bedniot makedonski narod, poka`a [iptar so fiskalna kasa. Koga toj mo`e da ima fiskalna kasa, toga{ i site Makedonci mora da imaat, ako ne }e si go dobijat svoeto. Bidej}i policiskite sili mora da se reduciraat i raspu{tat za da ne gi
provociraat so svoeto postoewe [iptarite {to uredno si imaat fiskalni kasi, se osloboduvaat slobodni mesta. Tie mesta }e bidat popolneti so fiskalni policajci, vooru`eni so pi{toli i specijalno obu~eni (najverovato vo redovite na OVK). So ogled na faktot deka periodot na naj`e{kata faza na so`itelstvoto i mirot vo Makedonija, koga [iptarite gi pregrnuvaa Makedoncite vo smrtonosna pregratka, letoto 2001, koga za pet kilogrami eksploziv se le`e{e sedum dena zatvor, be{e uapsen te`ok delikvent, Makedonec po rod, za delo te`ok falsifikat, odnosno ~ovekot nemal pari da plati registracija za "spa~ek" od '60-tite godini i prepravil vo soobra}ajnata dozvola od 3 na 8 meseci, be{e osuden na dve ipol godini zatvor. Vo slu~aj na nemawe fiskalna kasa, pak, fiskalnite policajci, koi kako {to najavi mudriot Nikol~e }e imaat pravo da upotrebat oru`je, najverojatno }e ubivaat celi pretprijatija, do posledniot vraboten.

Novata strategija na Nikol~e, potkrepena od mrtviloto na makedonskoto dostoinstvo, naveduva novi milion i dve-tri stotini iljadi Makedonci da begaat, kako od Egejskiot del pred 50-60 godini, kako od Kumanovsko i Tetovsko lani, no kade, kade }e n# primat vakvi ligavi, koj saka sosed {to bega na prviot zort, koj saka sosed na kogo ne mo`e da se potpre vo zort.

Apeliram do onie nekolku iljadi Makedonci koi ne sakaat da begat od svojot dom, do tie {to ne mo`at da se zamislat bez svojata Makedonija, da se sprotivstavat na ligavite medoli`a~i i da storat s# istite da se zadavat od medot. I nas kur{um n# ubiva, ne samo {iptarski ili fiskalen. Ne begajte, borete se, pravdata e na na{a strana i Gospod }e ni pomogne. Sekoj fiskalen denar {to }e go dadete, }e bide namenet za uni{tuvawe i brkawe na makedonskiot narod od rodnite ogni{ta.

Gospodine Leroa, Vie ste eden od retkite, ako ne i edinstven na ~ie lice ne zabele`av ironija, cinizam, rasipanost {to be{e svojstvena na mnogu zapadni diplomati, gosti, olesnuva~i. Nej}am da im gi spomenuvam imiwata.

Vie ja sfa}ate makata, stradawata na makedonskite gra|ani, posebno na Makedoncite. Jas samo vo desetina reda }e gi navedat pravata na albanskoto malcinstvo, pa Vie prosudete kakvi se: Obrazovanie na maj~in jazik vo osnovno, sredno, na fakultet; Ministri, ambasadori, gradona~alnici, direktori i pratenici; Zdru`enie na albanski pisateli i na Albankite; Kulturni, sportski dru{tva, zabavni manifestacii; Dolga i bogata programa na MRTV so informacii, nauka, kultura, zabava; Mnogu radio i TV-programi na albanski jazik; Izdava~ka dejnost, dnevni i nedelni vesnici na albanski jazik; Albanski jazik vo lokalnata samouprava; Verski u~ili{ta vo site stepeni na albanski jazik; Politi~ki partii, slobodno izrazuvawe na mitinzi; Teatar na albanski jazik; Tolerancija pri upotreba na znameto i himnata na sosedna Albanija; Prednost pri vrabotuvaweto, upisot na fakulteti itn.

Osnovna karakteristika na ovaa etni~ka zaednica e malata zastapenost na `enata Albanka vo upravata zaradi gri`ata za mnogu deca, tradicijata na poluzabulenost, a Albanecot ima{e mnogu dohodovni zanimawa, pa ne saka{e ~inovni~ka plata od 100-150 evra.

Po ramkovniot dogovor smetam deka gra|anskite prava i na Albancite i na Makedocnite i preostanatite }e bidat na mnogu ponisko nivo, zaradi siroma{tijata, uni{tenata doverba i sloboda na instituciite na sistemot na edna nedefinirana dvonacionalna dr`ava.

VMRO-Makedonska ostro reagira na nevistinite i nebulozite promovirani kako rezultati od anketata {to ja sprovela Belgradskata agencija "Partner", a gi prenesuva na svojata naslovna stranica "Utrinski vesnik". Pu{taweto na vakvi amaterski i nekompetentni anketi vo javnosta od strana na "Partner", slu`i samo za sproveduvawe na marketin{ka propaganda vo ne~ij interes, s# so cel da se producira crno-bela slika na makedonskata politi~ka scena.

VMRO-Makedonska smeta deka agencijata "Partner" so svoite rezultati samo go omalova`uva intelektot na makedonskiot izbira~, pri toa nudej}i mu seriozno perewe na mozokot.

VMRO-Makedonska, odnosno nejzinata Komisija za odnosi so javnosta, gi konstatira slednite amaterizmi i nebulozi vo anketata na "Partner" koi vo vakva seriozna analiti~ka rabota kako {to e politi~kiot rejting na partiite, se nedozvolivi i apsolutno zlonamerni.

Katastrofalna konstatacija e deka partiite Demokratski Sojuz, VMRO-Vistinska, VMRO-Makedonska i Nova Demokratija, na izborite vo 1998 imale odreden rezultat kaj glasa~ite, koga i malite deca vo R. Makedonija znaat deka ovie ~etiri partii vo 1998 godina ne postoeja. Davaweto odredeni procenti za na{ite nepostoe~ki izborni rezultati vo 1998 godina gi smetame za obid za diskriminacija na VMRO-Makedonska poradi jasnite pozitivni rezultati {to gi postignuvame vo predizborniot period vo odnos na borbata protiv korupcijata i vo zastapuvaweto na interesite na gra|anite.

Katastrofalna nebuloza, koja }e vi ja potvrdi sekoj gra|anin na R. Makedonija, e konstatacijata deka partiite od albanskiot politi~ki blok DPA, PDP i NDP imaat zaedno vo momentov 2,7 otsto poddr{ka od gra|anite, iako vo anketata na "Partner" po napisot vo "Utrinski vesnik" ne u~estvuval nitu eden ispitanik Albanec. So ova "Partner" n# uveruva deka ~etiri pratenici Albanci vo Sobranieto na R. Makedonija vsu{nost gi izbrale etni~ki Makedonci i drugi, a ne glasa~i Albanci. Konstatacijata e von umot i politi~kata realnost i pretstavuva ~ista propaganda.

Zatoa VMRO-Makedonska, cenej}i ja objektivnosta i rejtingot na "Utrinski vesnik" konstatira deka vakvite preneseni anketi mo`at samo da & na{tetat na makedonskata javnost i na makedonskite gra|ani i da go naru{at ugledot na vesnikot. Da ostavime rejtinzite da gi pravat profesionalni i objektivni agencii.