ARHEOLOGIJA

Arheologot \or|i Peta~ki za lokalitetot Vr~vi, naselba ^a{ka, Vele{ko

SIMBOLIKATA NA [ESTKRAKIOT KRST I SIDROTO

Pi{uva: Mileva LAZOVA

  • Na vnatre{nata strana na ju`niot yid na grobnicata bile zabele`ani vre`ani-vgravirani bukvi vo malterot. Stanuva zbor za natpis na gr~ki jazik od dva zbora vo eden red, i grafi~ka pretstava na simbol me|u niv.
  • Na severniot yid e otkrien u{te eden ranohristijanski simbol. Toa e grafi~ka pretstava na kotva - sidro {to go dr`i brodot, i du{ata na ~ovekot treba da se usidri vo Hristos, bidej}i samo taka }e se izbegne duhovniot brodolom vo vrtlogot na prirodata.

Na XVII-ot Simpozium na Dru{tvoto na arheolozite nasloven kako "Arheolo{ki iskopuvawa i prou~uvawa 2000- 2001 godina" {to se odr`a vo Veles so svoi referati u~estvuvaa pove}e arheolozi od Makedonija. Me|u niv, so svoe izlagawe se pretstavi i arheologot \or|i Peta~ki od Narodniot muzej vo Veles, koj govore{e za negovite istra`uvawa i otkritija na lokalitetot Vr~vi, naselba ^a{ka, Vele{ko.

Na ovoj lokalitet bile istra`uvani dve grobnici, no i prostorot me|u niv. Grobnicite se smesteni vo pravoagolen ograden prostor, a skoro vo sredinata podignata e grobnica I. Grobnicata ima tri groba od koi dvata se zasvodeni, a tretiot pokrien e so kameni plo~i. Eden od zasvodenite grobovi bil i fresko`ivopisan od {to se najdeni fragmenti.

MONOGRAM

So za{titnite arheolo{ki iskopuvawa na lokalitetot Vr~vi kaj naselba ^a{ka, Vele{ko, {to gi vr{e{e Narodniot muzej od Veles, vo tekot na 2000 godina, pokraj drugite otkritija be{e otkopana i edna yidana ranohristijanska grobnica, grobnicata broj II. Izgradena e vo severoisto~niot agol na eden pravoagolen ograden prostor formiran od ~etiri solidno yidani yidovi.

Celata konstrukcija na grobnicata e izgradena taka {to edna iskopana jama e obyidana od site ~etiri strani so kamen i bel varov malter. Taka e dobiena vnatre{nosta na grobnicata, so nepravilna ~etiriagolna osnova i neednakva dalbo~ina, veli gospodinot Peta~ki. Orientacijata e pribli`no sever - jug, uslovena od isto~niot ograden yid na spomnatiot prostor, do koj {to e prilepena so svojata isto~na strana. Yidovite vnatre, ne mnogu kvalitetno na site ~etiri strani se prema~kani so bel varov malter.

Grobnata jama so dimenzii pribli`no 3,7 do 2,7 metri, i dlabo~ina od 1 do 1,20 metri, bila pokriena so dva reda kameni plo~i po dol`inata sever-jug, a postaveni popre~no, pravec istok-zapad. Imeno, grobnata jama so yid od kamen i kal e podelena po dol`inata sever-jug na dva dela, isto~en i zapaden. Pokraj isto~niot yid, po celata negova dol`ina izyidan e u{te eden takov yid, pomo{en, isto taka so kamen i kal. Pregradniot i pomo{niot yid se {iroki okolu 40 sm. Nivnata visina e do nivoto na zapadniot yid na grobnicata, okolu eden metar, i poniski od isto~niot za okolu 30 sm. So pregradniot yid se oformeni dva groba, ito~en broj 1 i zapaden broj 2.

Star natpis

Vrz ovie yidovi, pomo{niot, pregradniot i zapadniot, bile postaveni pokrivnite kameni plo~i. Kolku bile upotrebeni, ne e poznato. So uni{tuvaweto na grobnicata, so divi kopawa, pa i porano, pogolem del od niv se otstraneti. So~uvana e po edna, najju`nata, nad edniot i nad drugiot grob.

Vo grobovite bile zakopani skeletno po eden vozrazen pokojnik. Koskite bea dislocirani, rasfrlani po celata povr{ina na podovite. Podot na celata grobnica e samo zaramneta povr{ina na peso~niot kamen vo koj{to e vkopana. Vo grobovite ne se otkrieni nikakvi grobni prilozi, dodava gospodin Peta~ki. U{te pri otstranuvaweto na pokrivnite plo~i po nivnoto dokumentirawe, na vnatre{nata strana na ju`niot yid bea zabele`ani vre`ani-vgravirani bukvi vo malterot. Stanuva zbor za natpis na gr~ki jazik od dva zbora vo eden red i grafi~ka pretstava na simbol me|u niv. Toa e liturgisko soterolo{kata formula na gr~ki KURIE BOSQTIT, obra}awe do Spasitelot so molba za spas na du{ite na zakopanite pokojnici. Me|u ovie dva zbora e {estokrakiot krst, a mo`ebi i konstantinoviot monogram na Hristos.

Natpisot e vre`an vo yidot na visina od okolu 80 sm. od podot dodeka malterot bil u{te mokar i mek. Site bukvi se skoro celosni. Kaj bukvata R (ro) vo zborot KURIE e o{teten polukrugot, pa taka bukvata R izgleda kako I (jota). Monogramot e predmet za diskusija. Dali e toa {estokrak krst, pred Konstantinoviot simbol, ili emonogramot (krstot) na pobedata na imperatorot Konstantin I. Pri pretstavata na {estkrakiot krst na spomenicite od ranohristijanskiot period, skoro sekoga{ site {est kraci se so ista dol`ina i radijalno pravilno postaveni. Ovde vo vtorata grobnica od Vr~vi, vertikalniot krak, hastot, e podolg. Drugite se okolu 10 sm. dodeka hastot e 20 sm. Vo ovaa formulacija na monogramot na Hristos, sekoga{ vertikalniot krak e podolg od drugite. I ovde nedostasuva toj del gore, maloto polukrug~e za krakot da bide bukvata R od imeto na Hristos. Na mislewe sum deka i ovde stanuva zbor za o{tetuvawe kako i prethodnoto R i deka ovoj simbol e Konstantinoviot monogram na Hristos. Za da bide otkrien celiot natpis, be{e potrebno gorniot del od pregradniot yid da bide otstranet.

KOTVA

Na toj na~in, vnatre na severniot yid e otkrien u{te eden ranohristijanski simbol. Ovde stanuva zbor za grafi~ka pretstava na kotva, vgravirana vo sredinata na yidot vo gornata polovina.

Formulata KURIE BOSQTIT so zna~ewe Gospode spasi (ja du{ata) e so op{to zna~ewe do Gospod Bog. Vo na{iot slu~aj, so monogramot na Hristos vo tekstot, molidbata za spas e upatena do Spasitelot, Bo`jiot Sin, kako gospodar na `ivotot i smrtta, veli gospodin Peta~ki. Monogramot na Hristos, pokraj drugite simboli~ni zna~ewa pretstavuva grafi~ki supstitut - zamena za Spasitelot Hristos, vo odredeno mesto i slu~aj. So toa, obra}aweto ovde e to~no nazna~eno do kogo e i so koja molba, odnosno, so koja cel e upateno.

Kotvata - lengerot ili sidroto vo likovnata pretstava isto taka ima simboli~no zna~ewe kako i monogramot na Hristos i drugite hristijanski simboli. Pretstavuva eshatolo{ki (zadgroben) znak na nade`ta za voskresnuvawe na pokojnite vernici. Negovoto zna~ewe e jasno odredeno vo eden novozaveten zapis. Vo poslanieto na prvoapostolot Pavle do Evreite se veli deka nade`ta ja ima kako sigurno i cvrsto sidro vo na{ata du{a. Sidroto e poslednata za{tita na mornarite vo burata, pa zatoa se povrzuva so nade`ta koja, vo takvi situacii i priliki pretstavuva edinstvena potpora vo `ivotnie te{kotii. Spored toa, kako sidro {to go dr`i brodot, i du{ata na ~ovekot treba da se usidri vo Hristos, bidej}i samo taka }e se izbegne duhovniot brodolom vo vrtlogot na prirodata. Tekstot i simbolot vo vtorata grobnica od lokalitetot Vr~vi ja imaat takvata zada~a i cel za du{ite na pogrebanite.

Spored gospodin Peta~ki predmet za razmisluvawe i diskusija e pregraduvaweto i na~inot na pokrivaweto na grobnicata. Sekako deka prvi~no grobnata jama bila vgradena kako edna i edinstvena grobna raka. Poradi toa i natpisot na ju`niot yid i kotvata na severniot se smesteni i locirani kako {to se, vo sredinata na yidovite, i ne bilo predvideno nivno pokrivawe.

Pregraduvaweto i pokrivaweto na grobnicata onakva kako {to e otkriena, mo`e da se povrze so nekolku ednakvo relevantni okolnosti i pri~ini, dodava gospodin Peta~ki. Prvata e deka prvi~nata, primarnata, namena bila zakopuvaweto, sekako na pove}e pokojnici, da bide zaedni~ko i bez pregraduvawe. Posle toa, grobnata jama bila pokriena so nekakva konstrukcija, mo`ebi so zasveduvawe. Pri iskopuvawata tragi od vakva varijanta na pokrivawe ne se otkrieni, mo`ebi podocna se uni{teni.

Edna od mo`nostite e deka po zavr{enoto pogrebuvawe, na najmalku dvajca, grobnata jama trebalo da bide pokriena so monolitni kameni plo~i popre~no, kako {to e slu~aj kaj pove}eto ranohiristjanski grobnici. No, poradi srazmerno golemata {irina na jamata, ne bilo mo`no da se obezbedat plo~i so tolkava dol`ina, pa pred pogrebuvaweto e izvr{eno pregraduvawe po dol`inata na jamata. Od tie pri~ini, pokraj nejziniot isto~en yid po celata negova dol`ina e izyidan i pomo{en yid. So ova pregraduvawe i doyiduvawe, natpisot na ju`niot i kotvata na severniot yid se zanemareni, t.e. pokrieni. Vrz pomo{niot i isto~nata polovina na pregradniot yid se postaveni plo~ite nad isto~niot grob, a vrz zapadnata polovina na pregradniot i zapadniot yid na grobnicata se plo~ite nad zapadniot grob.

Tretata, mo{ne verojatna pri~ina e deka grobnata jama e uzurpirana, upotrebena za podocne`ni pogrebuvawa. Imeno, vo neposredna blizina na ogradeniot prostor se otkrieni ostatoci od ruralni neurbani stanbeni objekti so soodveten materijal. Mo`ebi, toga{ ve}e uni{tenata celina na grobnicata, e iskoristena za sekundarno, povtorno pogrebuvawe. Za taa cel e izvr{ena i korekcija na jamata so pregraduvawe.

Vo VI vek ili vtorata polovina na V vek mo`e da se datira i ranohristijanskata grobnica. Od toj period se poznati pogolem broj raznovidni grobnici vo Makedonija. Me|utoa, poradi nedostatok na dvi`en arheolo{ki materijal od sekundarnite pogrebuvawa, ne e vozmo`no da se odredi od koga se izgradeni.