DALI NEGDE VO SVETOT IMA SLOBODNO NOVINARSTVO?

Vo Montreal pominav tri prijatni dena vo dru{tvo na eden mlad Skopjanec arhitekt, Desovski, koj me vode{e na pove}e interesni mesta. Se odnesuva{e mnogu prijatelski. Na vra}awe od Toronto pak preku Montreal za da zaminam od tuka so avionot, me odnese duri do aerodromot, kade mnogu prijatelski se razdelivme. Za Toronto zaminav so avtobus, koj voze{e do Toronto celi sedum ~asa. Imav sre}a {to vo na{iot konzulat vo Toronto rabote{e i na{iot sogra|anin Petre ^okrev, koj najprijatelski me prifati. Koga mu zavr{i rabotnoto vreme vo 17 ~asot so negoviot avtomobil otidovme do najevtiniot hotel da me smesti. Baraa 18 dolari za edna ve~er, a jas imav dnevnica 20 dolari, {to zna~i za hrana mi ostanuvaa samo dva dolara. Izlez najdovme vo eden privaten stan na mansardata za mnogu poevtina cena.

Wu Kastl, Avstralija, mart 1976 godina, na sredba so Crkovnata uprava

Cel mesec {to ostanav vo Toronto, po rabotnoto vreme, konzulot ^okrevski zaedno so negovata sopruga Nada i dvete }erki, se razbira, i mene me nosea so niv, posetuvavme negovi poznati prijateli i rodnini glavno buf~ani, bidej}i majka mu na Petre bila buf~anka i kon niv ima{e posebna slabost. Jas gi iskoristuvav posetite i da obezbedam novi pretplatnici za mojot vesnik "Nova Makedonija". Edna ve~er dostignav rekord, obezbediv okolu trieset pretplatnici, {to go obespokoija konzulot da ne slu~ajno mu se napravi nekoja zabele{ka od negovata slu`ba. Interesna be{e sredbata so poznatiot na{ op{testvenik i inicijator za mnogu patriotski potfati, Spiro Vasilev, negoviot brat Pavle i negovata sopruga Zorka, golema aktivistka za makedonskite patriotski aktivnosti, simpati~niot ~i~ko Talin i u{te nekoi drugi. Na razgovorot mu nema{e kraj i jas se interesirav za mojata profesija, no i tie sakaa da ~ujat ne{to novo za Republikata.

Po moja `elba generalniot konzul Bo`ovi} zaka`a sredba so pretstavnici na angliskata crkva, da se zablagodaram od imeto na Komisijata za pomo{ na nastradanoto Skopje od zemjotresot, ~ij ~len bev i jas. Od nivniot protokol (angliska preciznost) ni be{e sugerirano, na biskupot da mu se obra}ame so "Kenon Vilkinson". Sredbata be{e mnogu srde~na, a trojca novinari na nivniot vesnik prosto me bombardiraa so pra{awa. Interesen im stana mojot odgovor koga me pra{aa kako e sega Skopje. Jas namesto da falam rekov. "Skopje sega li~i na ~ovek koj odle`al te{ka bolest, a sega po malku zakrepnuva". Napravija celo intervju so mene i na toa vo nivniot vesnik posvetija cela stranica.

Vo Kanada, konkretno, vo Toronto u~estvuvav vo 1970 godina so oficijalna delegacija od Maticata na iselenicite od Makedonija na Prviot kongres na "Obedineti Makedonci" koja ja vode{e profesorot, akademik d-r Haralampie Polenakovi}, a ~lenovi bevme profesorot Gane Todorovski i jas. I za ovoj prv kongres na "Obedineti Makedonci" site raboti minuvaa po racete na Spiro Vasilev, neumoren rabotnik. Jas bev ispraten nekoj den porano da mu pomognam na Spiro okolu referatot, ama toj ima{e mnogu malku potreba od mojata pomo{. Na toa patuvawe bev sam bez da go poznavam angliskiot jazik, poradi zadocnuvawe na avionot od Belgrad vo londonskiot aerodrom, kade nikoj ne mi zboruva{e na francuski. Mnogu te{ko se snajdov. Se ~uvstvuvav mizerno, a od nimalku prijatnata situacija me izvle~e edno Indijan~e, koe me vode{e do pretstavni{tvoto na "Er Indija", a potoa s# izleze dobro.

Vo Kanada i SAD odevme delegacii od Maticata na nivna pokana, odnosno na "Obedineti Makedonci", koi bea organizatori na ilindenskite sve~enosti. Nezaboravni }e mi ostanat specijalitetite na sonarodnikot Bil Kle~o, koj be{e pro~uen po golemite bifteci (stekovi), a na odewe ne ispu{ta{e da ni podari i po edno {i{e viski, pakuvano vo plasti~na ubava futrola. Jas sekoga{ se vra}av so mnogu vpe~atoci za lu|eto i nastanite i vo pove}e broevi na spisanieto "Makedonija" na Maticata, objavuvav interesni reporta`i.

Vo Kanada i SAD zapoznav mnogu odva`ni sonarodnici, kako Xan ^ervenkov, Ximi Sanders (Pegli~kov, @an Givens, Spiro Karfil od Hamilton, Mark Braun i brat mu od Vindzor i bra~nata dvojka Nik Kris vo Detroit, koi na crkvata podarile 30.000 dolari i vo svojata fabrika obezbeduvale leb stotina Makedonci, Vlado Pa{arikov, Andon Stoj~ev vo Filadelfija, skromniot \or|i Tanov vo Wu Xersi, do po`rtvuvanite Dragica Lapajkovska, Vera [vrgovska, koi preku eterot go prenesuvaat makedonskiot zbor, Ratka [apas i nekoi drugi {to go neguvaat ubaviot stih na makedonski literaturen jazik, pa po~ituvaniot Xon Bitov, koj prv ja zamisli idejata za gradewe prv makedonski iseleni~ki starski dom, kade nao|aat pokriv i sega mnogu stari Makedonci i mnogu mnogu drugi koi ne mi dozvoluva prostorot da gi spomnam.

Vindzor, Kanada. So grupa sonarodnici na denot na osvetuvaweto na crkvata "Sveti Nikola"

Vo Avstralija ne mo`e da ne se odmine imeto na eden Risto Altin, Vasil Majanov, na eden Kosta Radin, ili na gospo|ata Mita Mijas, Kris, Trp~e Pejov, Tome Miovski i redica drugi, sonarodnici kako dedo \or|i Nano, Done Pazov, koi vodele ogor~eni borbi so neprijatelite na makedonskoto patriotsko delo - izgradbata na makedonski pravoslavni crkvi, u~ili{ta, makedonski i drugi op{topolezni institucii, vo koi se odgleduva makedonskiot nacionalen duh i poleka stanuvaat i faktori vo ekonomskiot, politi~kiot, op{testveniot i kulturniot `ivot vo svoite novi tatkovini. @al mi e {to ne mo`am da spomnam i drugi zna~ajni li~nosti od makedonskoto isleni{tvo na koi dlaboko se izvinuvam.

Navistina te obzema ~uvstvo na nacionalna gordost koga }e gi vidi{ velikolepnite zgradi na makedonskite crkvi, kulturni domovi i drugi zdanija, sozdadeni od makedonski vredni race. I bez da sakam se vra}am na zborovite {to mi gi raska`uva{e odamna pokojniot ~i~ko Vasil \amov vo Toronto, za prvite pe~alabari koi vo grupa so brod patuvale sedum dena i no}i od francuskoto pristani{te Hvar za da stignat na noviot kontinent. Kako vo grupi spiele vo baraki, se jadelo grav od istoto kotle, a za da mu stavaat na gravot suva piperka kako vo svoeto selo, }e go pro{etale celiot grad. Sega pominaa tie te{ki vremiwa i blagodet caruva vo sekoj iseleni~ki dom. No, novoto vreme ra|a i novi pojavi. Taka denes na{iot bogat politi~ki pluralizam se prenesol i preku okeanite i tamu donel razdor me|u iselenicite, {to vodi samo na propast na nacionalnite ideali i na makedonskata kauza, {to najmalku ne go slavi inaku nekoga{ slavnoto ime Makedonec!

Na I Kongres na "Obedineti Makedonci" vo Toronto, Kanada, vo avgust 1970 godina

Eden delikaten slu~aj imav vo gradot Pert, Zapadna Avstralija, koga vo 1976 godina bevme kako delegacija so pokojniot @ivko Vasilevski. Na sobranieto vo salata na crkvata {to go organiziraa pretsedatelot na Crkovnata op{tina Kris Kal~ukov i Trp~e Pejov, eden od prisutnite na ime [arinov, o`enet so }erka na ruski oficer, ne pra{a: "[to napravi Tito za osloboduvawe na Egejska Makedonija". @ivko ostavi na mene da se snajdam za odgovor. Jas mu odgovoriv: "@alam {to na gospodinot i jas }e mu odgovoram so pra{awe: "A {to napravi mar{al Tolbuhin za Egejska

Makedonija, koj za dva dena ja prese~e cela Bugarija i stigna na granicata so Grcija i ne napravi nitu eden ~ekor ponatamu so svojot ruski botu{?". Odgovorot, izgleda ima{e efekt i ~ovekot u{te edna{ ne se osmeli da postavi drugo pra{awe. Se se}avam, po dva dena izleze edno vesni~e vo koe se vele{e: "Hristo Andonovski e najdobriot advokat na Jugoslavija". Sli~no pra{awe mi be{e postaveno od zamenik-direktorot na najgolemata avstraliska ~eli~arnica vo Port Kembla, kade po posetata na kombinatot ni priredi ru~ek vo eden gradski restoran. Vo tekot na ru~ekot me pra{a: "Vie ste `urnalist, mo`ete li da mi ka`ete, dali vo Jugoslavija pe~atot e sloboden? N# pridru`uva{e u{te edno lice, koe se pretstavuva{e kako odgovoren na organizacijata "Dobri sosedi". Jas go povtoriv istiot na~in na odgovor kako i vo Pert: "Neka mi dozvoli gospodinot - rekov i jas da odgovoram so pra{awe - dali negde vo svetot ima, navistina, sloboden pe~at?" Gospodinot malku se podrazmisli i mi veli: "Navistina uspe{en odgovor".

Ete, vo mojot novinarski aktiven `ivot tolku slu~ai zapamniv i uspeav sega na 83 godini da gi vnesam vo ovoj tekst pod nadnaslovot: "Od mojot novinarski bele`nik".