ELEMENTI NA VULGARIZAM VO NEKOI DETSKI NARODNI PESNI^KI

Ovaa varijanta e poznata vo pove}eto kraevi na isto~niot del od R. Makedonija. Vo Berovo i Zletovo, namesto prva `i~ka, se veli: prva li~ka - zbor {to denes nema zna~ewe vo makedonskiot jazik i se ka`uva (kako i zborot `i~ka) isklu~ivo poradi rimata so sledniot zbor. Vo Probi{tip i Strumica, postoi slednata varijanta:

Vo radovi{kiot kraj imame najblaga varijanta i tamu se ka`uva samo prviot stih, a najdrasti~na varijanta imame vo Peh~evo, kade se veli:

Edinstveno opravduvawe za surovite i vulgarni predupreduvawa, sodr`ani vo ovie stihovi, mo`ebi e silnata `ed i potreba za voda (isto kako i prethodnite koi se odnesuvaat za spieweto) od strana na premorenite i o`edneti deca vo `e{kite letni denovi, koja sakaat {to pobrgu da ja izgasnat. Vo Berovo isto taka postoi mo{ne blaga varijanta na ovie stihovi, koja glasi:

[to se odnesuva do, navistina vulgarnite, bezobyirni i bezobrazni pcosti (ne samo vo ovoj obred), nema drugo objasnuvawe i opravduvawe osven toa deka i tie se prezemeni od svetot na vozrasnite. Sepak, kolku i da se ovie pcosti vulgarni, ne smeeme da zaboravime deka ovde se upotrebuvani od deca. Od edna strana, toa navistina zvu~i u`asno, no od druga strana, postoi slaba uteha poradi faktot {to decata re~isi voop{to ne go razbiraat nivnoto zna~ewe, pa mo`ebi zatoa tolku lesno gi upotrebuvaat.

23.

Koga na neboto se pojavi avion, decata gi krevaat racete nagore i vo eden glas vikaat:

Ovaa tvorba e nastanata vo relativno ponovo vreme, koga avionite za prv pat se pojavile nad ovde{noto nebo, pu{taj}i letki, na koi, decata mnogu se raduvaat.

24.

Koga nadvor istovremeno vrne do`d i gree sonce (obi~no preku letoto), decata vo hor vikaat:

Vo site gradovi i sela (osven vo [tip i [tipsko) se veli samo: Me~ka se `ene. Vo [tip evrejskiot grob, iako ne e mnogu jasno od koi pri~ini e staven vo ovaa obredna re~enica, doa|a od tamu {to porano vo [tip `iveela golema evrejska zaednica, ~ii ~lenovi (osven trojca) bile do eden uapseni vo 1943 godina, od strana na okupatorksta fa{isti~ka bugarska vojska i odvedeni vo logorite na Germanija, kade tragi~no bile pogubeni. Iako, ovde se spomnuva eden nivni grob, na koj, kako vo nekoja nadrealisti~ka scena, se `enela me~kata, ovaa obredna re~enica ostanuva kako `iv spomen na nivnoto porane{no bitisuvawe vo [tip. Zna~i, glavna poenta na ovaa obredna re~enica e simboli~noto sporeduvawe na kontradiktornata prirodna pojava na do`d i sonce naedna{, so kontradiktornosta pome|u svadbata i grobot.

25.

Koga za vreme na igrata, naedna{ zavrne do`d, decata se zasolnuvaat i toga{ obi~no se izgovara obrednata pesna:

Vo nekoi mesta, posledniot stih, e zamenet so drugi dva koi glasat:

Od tekstot na ovaa pesna mo`eme vremenski pribli`no da go locirame nejziniot nastanok i toa preku spomnuvaweto na gro{ot - stara turska para, koja bila ovde vo upotreba za vreme na turskoto vladeewe. Zna~i, se raboti za mnogu stara pesna, koja vo preden plan ja isfrla potrebata za jadewe poradi {to, ako treba i }e bidat zaklani du{manite.

Vo vrska so prestanuvaweto na do`dot, koj im ja prekinal igrata na decata, vo nekoi kraevi na isto~niot del na R. Makedonija se pravi i eden vid detska obredna magija. Sekoe dete pravi po 12 mali drveni krst~iwa, od koi, sekoe se poklopuva so kamen~e i taka se ostavaat na do`dot. Potoa se ~eka do`dot da prestane.

26.

Koga deteto za vreme na nekoja igra padne i se povredi, pa po~ne da pla~e, ostanatite mu velat da plukne na zemjata za da si najde ne{to. Celta na ova la`ewe e deteto da prestane da pla~e i namesto da pla~e da pogledne okolu sebe na zemjata so cel da mu se svrti vnimanieto. Ova se odnesuva isklu~ivo na pomalite deca i obi~no vozrasnite, otkako im re~at da poglednat okolu sebe, kri{um pu{taat na zemjata nekoja pari~ka ili bonbon~e, koi deteto gi zdogleduva, pa zabroravaj}i na pa|aweto, vo istiot mig, go zamenuva pla~ot so radost poradi najdenata pari~ka ili bonbon~e.

27.

Koga deteto zagubi nekoj predmet {to mu ispadnal za vreme na igrata, pa ne mo`e da go najde, isto taka pluknuva na zemjata so nade` deka toa }e mu pomogne da si go najde izgubeniot predmet. Vo Makedonska Kamenica so svoite sela, pri ovoj obred, se izgovara slednoto:

Zna~i, zagubata na predmetot se smeta za |avolska rabota, pa li~no na |avolot mu se upatuva zakana da go vrati toa {to go zel.

28.

Vo Strumica i strumi~kite sela, koga silno duva veter, decata vo eden glas vikaat:

Te{ko e i ovde da se odgatne simbolikata na ovaa obredna re~enica.

29.

Interesen obred ima i koga decata nadvor zdogleduvaat buba-mara. Insektot se fa}a vnimatelno i deteto si go stava na dlankata, kade buba-marata po~nuva da lazi. Dodeka taa lazi, deteto zboruva:

Vo Makedonska Kamenica se veli:

Vo ostanatite kraevi na isto~niot del od R. Makedonija, buba-marata se povikuva na deteto da mu donese gosti:

30.

Koga vo vozduhot decata zdogleduvaat plod od gluvarka kako leta, ona dete {to prvo }e ja zdogleda, na set glas izvikuva: Prva moja sre}a!, pa po~nuva da broi od eden do deset. Dodeka go veli toa, vtoroto dete koe ja zdogledalo gluvarkata, go pravi istoto, so toa {to, namesto prva, veli: Vtora moja sre}a! i po~nuva da broi. Tretoto dete izvikuva: Treta moja sre}a!.... i s# taka do poslednoto dete. Ona dete koe najprvo izviknalo se smeta deka toj den }e ima najmnogu sre}a. Vo ko~anskite sela ovoj obred se pravi koga vo vozduhot }e se vidi lastovica, a gluvarkata, decata ja brkaat, smetaj}i deka na ona {to }e ja fati }e mu donese sre}a. Vo drugi kraevi ovoj obred decata go pravat i koga na neboto }e zdogledaat avion (obi~no mlazen). Vo Vinica, decata koga zdogleduvaat gluvarka, si gi zatnuvaat u{ite od strav da ne ogluvat ako im vleze vo u{ite. [to se odnesuva do noseweto sre}a, vo radovi{kite sela: Rakle{, Podre{ i drugi, decata ostavaat izedeni klas~unki pod kamen i smetaat deka taka }e imaat sre}a.

31.

^estopati koga decata berat vrtipop, gi kinat liv~iwata od cvetot edno po edno, ka`uvaj}i gi zborovite:

Ovoj obred so cvetot na vrtipop e poznat vo celiot svet kade go ima ova rastenie ili sli~ni na nego. Obi~no vozrasnite vqubenici gi ka`uvaat zborovite: Me saka, ne me saka. Me saka, ne me saka..., no ovie emocii ne se tolku va`ni za decata kolku {to im e va`en uspehot vo u~ili{teto.