Na naslovnata stranica se prika`ani nekoi li~nosti koi pridonesle mnogu za istorijata na Makedonija. Edniot go dal svojot doprinos za gradeweto na Makedonija pred okolu 100 godini, nesebi~no posvetuvaj}i mu se na makedonskiot narod duri davaj}i go i svojot `ivot. Site go poznavame, bidej}i toj e ikona vo skoro sekoja makedonska ku}a. Toa e Goce Del~ev, apostolot na makedonskata revolucija i simbol na nepokorot.

Kako kontrast, vo dolniot del gi gledate onie koi vo poslednite desetina godini ja dovedoa Makedonija do prosja~ki stap, so podelena teritorija, poni`ena, uni{tena. Sprotivno od ona {to go ka`uvaat vladinite mediumi, nie sme s# podaleku od vlezot vo NATO i EU. Sprotivno od ona {to se slu~uva vo Bugarija, na primer, koja be{e mnogu ponazad od nas pred desetina godini, a denes e daleku ponapred. Razlikata e vo nivoto na korupcija. Bugarija ja vodat patrioti, nas n# vodat predavnici, aramii i a{laci. No, toa site go znaeme. Da se nadevame deka }e najdeme sili na slednite izbori da izbereme podobri, ako vo me|uvreme ne se najde nekoj pameten da izvede eden ubav dr`aven udar i da n# spasi site. Dotoga{, od imeto na Redakcijata Vi po`eluvame sre}ni praznici.

Postapkite na najgolemata sila vo svetot vo Balkanot, a posebno vo Makedonija, e edna od najnepoznatite poimi voop{to. Ovoj fakt pravi da se pojavat stotici teorii zo{to SAD se odnesuva vaka ili poinaku. So cel da vneseme malku jasnost vo celava zbrka, prenesuvame napis od eden Amerikanec, Xejson Miko, koj `iveel vo Makedonija i odli~no gi poznava rabotite. Napisot be{e objaven vo "Dnevnik".

Vo prviot ~len na prviot pasus na amerikanskiot Ustav pi{uva: "Site zakonodavni prava }e bidat prefrleni na Kongresot na Soedinetite Dr`avi, koj e sostaven od Senat i od Pretstavni~ki dom".

Amerikanskiot Ustav gi deli ovlastuvawata vo nadvore{nata politika megu pretsedatelot i Kongresot so {to ovie dve institucii u~estvuvaat vo gradeweto na nadvore{nata politika. I zakonodavnata i izvr{nata vlast igraat va`ni ulogi koi se razlikuvaat, no ~esto se preklopuvaat.

Dvete granki na vlasta imaat postojani mo`nosti da vlijaat vrz i da ja menuvaat nadvore{nata politika i nivnoto isprepletuvawe trae vo nedogled niz nadvore{nite politi~ki odluki. Sepak, glavnata funkcija na Kongresot e da donesuva zakoni na koi pretsedatelot mo`e da im se sprotivstavi ili mo`e da gi poddr`i. Tuka morame da ka`eme deka se slu~uva so amerikanskata nadvore{na politika vo pogolema merka da upravuva administracijata (pretsedatelot i negoviot kabinet, odnosno Vlada) ili Kongresot. Denes, kako posledica na 11 septemvri, so amerikanskata nadvore{na politika upravuva administracijata na pretsedatelot. Druga va`na rabota {to morame da ja zapomnime e deka nadvore{nata politika ~esto ja vodat poedinci. Poedincite mo`at da bidat pristrasni. Setete se samo na porane{nata dr`avna sekretarka Medlin Olbrajt i nejziniot glaven portparol Xejms Rubin i na nivnata politika kon Balkanot.

Amerikanskata nadvore{na politika na prvo i najva`no mesto gi stava amerikanskite interesi. Interesite na drugite zemji i na nivnite gra|ani sekoga{ se na vtoro mesto. Amerikanskite kompanii i amerikanskite gra|ani se prvi. Zada~a na amerikanskata nadvore{na politika e da im pomaga na amerikanskite delovni interesi i na amerikanskite gra|ani. Ova najdobro go sro~i na{iot prv pretsedatel, Xorx Va{ington, vo svoeto posledno obra}awe do nacijata: "Najgolema gre{ka {to mo`e da se napravi e edna nacija da o~ekuva uslugi od druga nacija". Od toa proizleguva izjavata na B. H. Lidel Hart: "Me|unarodnite odnosi se vodat od interesite, ne od moralnite principi".

Poinaku ka`ano, Makedonija, ostavena si sama da se snao|a{. Ne o~ekuvajte ~ovekoqubni uslugi od Soedinetite Amerikansni Dr`avi, od Soedinetite Evropski Dr`avi ili od nekoja druga dr`ava (ili me|unarodna organizacija kako Obedinetite nacii). Nema altruizam (ili moralni principi) vo me|unarodnata politika. Uslugite {to mo`e da gi dobiete doa|aat so uslovuvawa, ili vsu{nost im pomagaat na stranskite vladi ili na stranskite gra|ani na zemjata koja ja vr{i uslugata.

Stranskite vladi (i me|unarodnite institucii) sekoga{ vnimavaat na, za niv, najva`niot objekt, a toa sekoga{ se samite tie. Taka mora da se odnesuva i Republika Makedonija.

USAID realizira mnogu korisni programi tuka i niz celiot svet. Taa vrabotuva poedinci koi imaat golemo iskustvo vo odredeni poliwa koi go prenesuvaat svoeto znaewe i iskustvo na makedonskite kompani, na Vladata na Makedonija i po{iroko. Mislam deka vakviot anga`man }e bide polezen za Makedonija. Tuka voop{to ne sakam da gi omalova`uvam ulogite na USAID i na amerikanskata Vlada. No, sakam da potenciram deka amerikanskata Vlada bi trebalo da bide mnogu pootvorena kon makedonskiot narod koga deli finansiska i humanitarna pomo{. Iskreno ne veruvam deka mnogu lu|e koi go pro~itale soop{tenieto na ambasadata ja znaele vistinata za parite. Sega ja znaat.

Vtor primer se nastanite {to lani se slu~ija vo Makedonija. Ima{e lu|e koi o~ekuvaa SAD da & pomognat na Makedonija vo vreme koga Makedonija ja do`ivuva{e najgolemata kriza otkako proglasi nezavisnost, bilo verbalno ili so direktna pomo{ i obuka (ne{to sli~no na odnosot me|u SAD i Izrael). No, na krajot na krizata SAD (i na{ite evropski sojuznici) pieja ~aj so Ali Ahmeti i so negovite pajta{i. Zo{to? Ima dve pri~ini.

Prvata pri~ina e toa {to Makedoncite ne bea podgotveni za borba protiv gerilci i na nivnite napadi reagiraa sosema pogre{no (toa e druga prikazna, vo koja uloga ima i amerikanskata pomo{ preku grupa nare~ena (Military Professional Resources Incorporated MPRI). Vtoro, vme{ani bea amerikanskite interesi, poto~no vme{ani bea pripadnicite na amerikanskata Armija rasporedeni na Kosovo. Na interesite na SAD ne im odgovara{e da & pomogneme na Makedonija (so specijalni sovetnici, oru`je ili obuka) vo apseweto i/ili ubivaweto na licata koi ja napadnaa Makedonija, bidej}i amerikanskata Vlada mnogu dobro znae deka so toa }e & pomognevme na Makedonija vo borba protiv ONA/OVK, lu|eto koi nie gi {titime na Kosovo. Geri Dempsi od ugledniot Institut Keto od Va{ington napi{a na 2 avgust 2001:

Se ~ini deka Va{ington ja razbira potencijalnata zakana i procenuva deka e pomalku opasno da bara od Makedoncite da gi ispolnat albanskite barawa, otkolku da im ka`e na etni~kite Albanci da gi ispolnat barawata na Makedoncite. Sostojbata e takva, bidej}i etni~kite Albanci se poopasni za SAD, otkolku Makedoncite. Albancite mo`at da gi maltretiraat, ubivaat i osakatuvaat pripadnicite na 40 iljadnata mirovna misija na NATO rasporedena vo sosednoto Kosovo.

Na krajot na krai{tata, Makedonija, kako i sekoja druga dr`ava, mora da gi gleda svoite sopstveni interesi. Makedonija mora da bide podgotvena samata da se spravi so svoite neprijateli, bidej}i vo sprotivno stranskite sili }e & ja nametnuvaat nivnata volja. Povtorno, da go citiram Xorx Va{ington "Najdobar na~in da se ima mir e da se bide podgotven za vojna". Ili, so drugi zborovi, "mir preku sila".