KOGA VIOLINITE ]E ZASVIRAT

A, gazdite na{i ni so oko da trepnat. Zemja se trese, a tie gordo i bestra{no zastanale vo Narodna banka himna da ispo~ituvaat. Narodot so pravo re~e denovive: "Nitu od gornion ne se pla{at". No, {to e tuka, tuka e.

Zemjotresite {to politikantite znaat da ni gi napravat nitu Isus Hristos ne mo`e tolku urnatini da sozdade. Od niv re~isi sekoj den gledame zemjotresi, kataklizmi, samo ja ~ekame apokalipsata da n# snajde i da mu re~eme zbogum na `ivotot ne`ivot.

Starite velat proletta e vreme na vqubenite, na prirodata, na ubavinata. Kaj nas proletta vo sekoja smisla e zapostavena. Ne zabele`avme nitu koga kajsiite rascvetaa, nitu koga prvite koki~iwa se pojavija, nitu koga pticite propejaa. Od taa pusta nema{tija, od taa pusta politika. S# pomalku hrabrost da se zastane na patot na devijaciite koi sekojdnevno ni se plasiraat na sekoe mesto, s# pomalku lu|e koi mo`at toa da go eliminiraat i iskorenat od dr`avava. Zo{to?

Se udiraat v gradi koja partija kolku kadri imala, vredni, ~esni, intelektualci, koja kolku }e storela za da ja spasi Makedonijava na{a od propasta vo koja zapadna. Toa va`i samo polovina ~as, tolku kolku {to trae edna pres-konferencija, edna sredba so novinarite za potoa da trgnat vo poinakov pravec od onoj {to na istata taa sredba go soop{tile pred javnosta. Licemerie, manipulirawe, kukavi~lak. Poinakvi zborovi i ne mo`at da se upotrebat. Preturaweto na rabotite od prazno vo {uplivo stana praksa vo institucionalnata rabota vo sekoj segment od op{testveniot `ivot. Momentite vo koi pre`ivuvame se edna status kvo situacija od koja site establi{meni, doma{ni i stranski imaat polza. Sega vo edna vakva brlava situacija baraat strategija i izlez. ]e kalkuliraat so procenti koj kolkav rejting imal me|u narodnite masi za da mo`at poelegantno i zatskrieno da manipuliraat, site bez isklu~ok.

Crno belite figuri povtorno sami i samo sami ostanuvaat na ringot ne dozvoluvaj}i nikoj da im se dobli`i i da gi zaseni vo svojata planski zacrtana vizija za osvojuvawe na naredniot sobraniski sostav. Kako toa }e go napravat?

Ispla{eni od narodnoto nezadovolstvo i razo~aranosta od politi~kite tekovi i li~nosti vo dr`avata koe poleka, no sigurno, se bli`i do {eeset procenti od vkupniot elektorat, garniturite vo institucionalnite zdanija razmisluvaat da vovedat diktatorski akt koj }e se odrazi povtorno kako i sekoga{ vrz obi~nite. ]e usvojuvale izboren zakon vo koj }e stoelo deka glasaweto na slednite parlamentarni izbori }e bilo obvrzuva~ko. Nemalo da gi interesira zo{to gra|aninot ne glasal. Pritoa, za apstinencijata }e moralo da se plati pari~na kazna vo visina od deset germanski marki. Zamislete. Svojata neprofesionalnost, svojot aramilak, svojata idnina, izlezot od ka{ata }e go baraat vo obvrzuva~koto glasawe prosledeno so kazni za "neposlu{nite".

Ne treba i ne smeat da baraat vina vo makedonskite gra|ani, vo makedonskiot elektorat koj ne saka da izleze na glasawe. Vinata treba da ja baraat vo sebe. Samite da si gi postavat i samite da si gi odgovorat pra{awata. Zo{to gra|anite taka razmisluvaat, zo{to ne sakaat da ~ujat za politikata, zo{to gi pcujat i ne po~ituvaat nivnite dov~era{ni izbranici? Odgovor na vakvite pra{awa treba samite da si dadat, znaat mnogu dobro zo{to e toa taka, no izlezot i tovarot povtorno sakaat da padne vrz tilot na propadnatiot Makedonec. Se zapra{ale li kade odime, kakva dr`ava imame, kogo pretstavuvaat i {to pretstavuvaat pred svetot? Verojatno, ~uvstvata im se operirani i ve}e ne ~uvstvuvaat i ne reagiaraat isto kako lu|eto. Toa e navistina golem problem za nas kako narod zatoa {to nivnoto dejstvuvawe po principot na mehani~ki roboti na dale~inski upravuva~ sozdava samo negativna slika i destrukcija na s# {to vredno preostanalo vo zemjata.

Godinava 2002-ta minuva so samo edna tema - izbori. Ekonomijata i stabilizacijata na dr`avata ja prezemaat odredeni lokalni kvazilider~iwa koi imaat samo edna edinstvena cel - sozdavawe ime i popularnost vo javnosta so koja naesen }e se vpu{tat vo trkata za osvojuvawe na mandatite vo zakonodavniot dom. ]e se podmladuvale, }e stavale nekorumpirani kadri za da ja privle~at javnosta so novi lu|e. Ve}e videna, bezuspe{na i iz`iveana rabota. Pogubna u{te vo prviot ~ekor.

Makedonija broi dva milioni `iteli. Re~isi na prst se znae koj kolku vredi vo ova op{testvo i koj kolku mo`e da stori za dr`avata. Takvite mladi kadri koi sakaat da gi promoviraat na svoite proporcionalni listi na slednite izbori nema da bidat ni{to drugo, osven vnu~iwa na ve}e videni funkcioneri i direktori, sin~iwa na anonimni trideceniski profesori na del od fakultetite na skopskiot Univerzitet, po nekoj estraden umetnik koj gleda deka nema pari od muzikata po kafeanite, pa se re{il da se isproba kako politi~ar. Novite kadri }e bidat sostaveni od }erki na dene{nite i porane{nite vlastodr{ci koi }e treba da gi popolnat triesetinata procenti koi }e zna~at ramnopravno u~estvo i na `enata vo procesite na odlu~uvawe i rakovodewe so zemjata.

Ni{to novo. Samo promena na ruvoto, ambala`ata i hartijata na proizvodot. Odnadvor li~no, vnatre isto kako porane{noto. Va`na e reklamata - }e re~at komercijalnite rabotnici. No, {to od toa koga potro{uva~ite se s# pomalku zainteresirani za luksuznite ambala`i so odnapred pominat rok. Ponudata i pobaruva~kata na politi~kiot pazar se vo golem ras~ekor. Ekonomistite vo edna takva situacija prezemaat vonredni merki za stabilizirawe na pazarot i balansirawe na dvete linii, nivno dobli`uvawe za celosno pokrivawe na prihodite i rahodite. Politi~arite toa ne umeat da go storat. Nivnata ponuda e predimenzionirana, prenaduvana, dobro izreklamirana, no ne se prodava. Od druga strana, pak, `elbata za nivnite produkti kaj politi~kite potro{uva~i e svedena pod granicata na minimumot.

Kako do uspeh? Ima samo edna solucija. So krajna i bezalternativna otvorenost kon gra|anite, so lovewe na glavite pred s# od sopstvenite, a ne od tu|ite redovi, so samoubistvo na svojot grev, so ispoved kako pred papata vo Vatikan, so `rtvuvawe vo imeto na narodot na na~in kako {to toa navistina dolikuva, a ne so perverzii kako dosega. Na toj na~in narodot mo`e i nekako da se smiluva, pa da im go prosti i ona {to ne se prostuva.

^inot so aktot za obvrzuva~ko glasawe e kontraproduktivno ne samo za niv, tuku i za dr`avnosta. Narodot ubavo rekol "so sila rabotata ne ja biduva". Seto ova {to denes se pravi e nepopularen metod za edna demokratska zemja kakva {to sakaat istite da ja prika`at. Narodniot gnev go predizvikuvaat da bide u{te pogolem. Nemaweto sluh za re{avawe na natrupanite problemi, nemaweto fakti i argumenti kako da se spravat so razo~aranosta i depresijata kaj nivnite dov~era{ni sogra|ani i soselani, gi tera da prezemaat takvi metodi so koi samo mislat deka }e pridonesat kon pouspe{na realizacija na tekovite vo zemjata.

Naprotiv. Svesta koja e isklu~ena vo takvite glavi gi vodi vo pravec na samouni{tuvawe, individualno i organizaciski. Takvite potezi se besperspektivni, bezizlezni, navidum izgledaat pobedonosno, no samo do utre. Potoa sleduva bumerangot na partalaviot Makedonec. Potoa s# }e bide poinaku. Plo~ata na gramofonot }e pee druga pesna, dijametralno razli~na od onaa {to prethodno se vrtela. Di-xejot ~eka nov stil na muzicirawe. So dosega{nite `alopojki, politi~kite diskoteki stanuvaat poluprazni so opasnost site posetiteli da is~eznat vo nepoznat pravec. Pesnite koi naskoro bi mo`ele da se vrtat me|u narodnite masi }e imaat poinakov prizvuk od dosega{nite, violinite vo kamerniot orkestar poinaku bi mo`ele da zasvirat. Go ~ekame samo dirigentot za da ja otpo~ne operata. Bez nego muzi~arite nema da znaat da svirat.