MONOPOL I POLITIKA VO ISTORISKATA NAUKA

Bidej}i stanuva zbor za eden prv vakov zaedni~ki zbornik me|u dvete arhivski institucii, odnosno prva sorabotka na Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija so nekoj drug stranski arhiv, promocijata vo Sofija predizvika golemo vnimanie. Bea prisutni golem broj nau~ni, kulturni i arhivski rabotnici, a be{e prisuten i na{iot ambasador vo Republika Bugarija, Negovata ekselencija, gospodin Qubi{a Georgievski. Isto taka, za odbele`uvawe e deka prisustvuvaa golem broj potomci (~lenovi) na pove}e istaknati semejstva od Tikve{ijata, ~ii u~esnici i prilozi se sodr`ani vo Zbornikot.

Zbornikot go promovira{e prof. d-r Vasil \uzelev, dopisen ~len na Bugarskata akademija na naukite. Po promocijata, so pretsedatelot na Glavnata uprava, gospodin Panto Kolev, go potpi{avme, ili poto~no go prodol`ivme po petti pat dogovorot za sorabotka me|u na{ite dve arhivski institucii, za periodot 2002-2004 godina. Kako i prethodnite dogovori i ovoj be{e potpi{an so ustavnoto ime na Republika Makedonija, na makedonski i na bugarski jazik.

TODOROVSKI: I pokraj mnogubrojnite pozitivni iska`uvawa, pofalbi i ohrabruvawa za Zbornikot, a osobeno promotivnite iska`uvawa i objaveni recenzii na akademik Gane Todorovski i prof. d-r Kiril Temkov, ne me iznenaduva vakvata reakcija na Ivan Katarxiev, zatoa {to toj e poznat vo istoriskite krugovi kako partiski, komunisti~ki istori~ar. Toj e istori~ar od onaa postarata generacija koja go dr`e{e monopolot vo istoriskata nauka, gi ko~e{e i gi konzervira{e istoriskite procesi, a denes e poznat vo mediumite kako de`uren komentator na site istoriski slu~uvawa kaj nas, s# razbira, kako visok partiski funkcioner i vo svojstvo na SDSM.

[to se odnesuva na "probugarskata patriotika i propaganda", za vakvite konstatacii treba da se zapra{a i samiot Katarxiev so objavuvaweto na predgovorite na trite izdanija "Spomeni na makedonskite revolucioneri", na bro{urata za Ivan Mihajlov "Po trnliviot pat na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe, a osobeno so predgovorot vo knigata "Makedonija" od Henri Noel Brejlsford go pravi istoto i zgora na s# knigata ja posvetuva na svoeto semejstvo.

TODOROVSKI: Ako toa e neodminliv del od makedonskata istorija, zo{to toga{ toj i negovata generacija dosega go premol~uvaa ovoj nastan. Vo Zbornikot se pomesteni desetina izvorni materijali od u~esnicite i svedocite na vostanieto. Navistina, tikve{kiot narod be{e izmanipuliran, no pritoa, na{ite istori~ari treba{e barem da gi dokumentiraat zlostorstvata {to gi napravi srpskata vojska zaedno so albanskite ~eti.

Na krajot bi se osvrnal i na negovata zabele{ka za prevodot. Mo`ebi za nekoi delovi ima pravo, sepak toa e rabota na preveduva~ite. Se slu~uvaat i takvi gre{ki, imaj}i predvid deka bugarskiot jazik ne im e maj~in jazik na preveduva~ite, kako {to mu e na Ivan Katarxiev.

]e povtoram, Zbornikot dobi i mnogu pozitivni kritiki, a osobeno bi gi istaknal iska`uvawata na akademikot Gane Todorovski i profesorot Kiril Temkov. Akademik Gane Todorovski Zbornikot go oceni kako raritet na istoriografska kniga, koja e dobredojdena, pravovremena, potrebna i spasonosna. Toj kako da ja najavi reakcijata na Katarxiev so svojata izjava: "So pojavata na Zbornikot, nabrgu }e bidat devalvirani plitkoumnosta na izolacionizmot i tesnogledstvoto na prenaglasenata nacionalna senzibilnost onie koi naukata ja stavija vo pripomo{ na politikantstvoto".

TODOROVSKI: Toa be{e vesnik {to na nekoj na~in ima{e za cel da gi prika`e sostojbite vo Makedonija, da ja pottikne evropskata javnost da se solidarizira i da dade poddr{ka na barawata na Makedonskata revolucionerna organizacija za osloboduvawe na Makedonija i za sozdavawe svoja sopstvena dr`ava. Na petti april be{e promoviran ovoj dvojazi~en zbornik, {to go izdadovme vo original na francuski i vo prevod na makedonski jazik. Vovedot be{e moj i na prof. d-r Aleksandar Trajanovski, a predgovorot na ambasadorot na RM vo Francija, Negovata ekselencija, gospodin Jordan Plevne{, ~ija ideja be{e vsu{nost objavuvaweto na ovoj Zbornik. Toga{, isto taka, be{e postavena i spomen-plo~a na ku}ata, kade {to izleguva{e vesnikot. Pri ovoj sve~en ~in vo Pariz, na koj prisustvuvaa i ministerkata za kultura, Ganka Samoilovska - Cvetanova, ministerot za nadvore{ni raboti, gospodinot Slobodan ^a{ule, Butros Gali i Badenter, nie postavivme del od izlo`bata "Makedonija niz vekovite" koja{to go opfa}a tokmu ovoj revolucioneren period.

TODOROVSKI: Najprvo bi rekol deka zada~ata na novinarot, vo ovoj slu~aj na anonimniot novinar na spomenatiot vesnik, e da ja prenese vesta ili izjavata, a ne da ja komentira. Komentarot treba da go dadat stru~ni i nau~ni rabotnici. Ottamu, novinarot ne ja razbral istoriskata i nau~nata poraka na ova izdanie. Ova e prv vesnik na francuski jazik, izdavan vo Francija vo prekve~erieto na Ilindenskoto vostanie, a so cel da se pottikne evropskata javnost, da se probudi sovesta na Evropa, da se dade poddr{ka na osloboditelnite streme`i na makedonskiot narod, da ja prika`e svojata solidarnost kon te{kata sostojba vo Makedonija za osloboduvawe na makedonskiot narod od turskiot jarem. Celta na ova izdanie be{e da se objavat mnogubrojnite tekstovi pi{uvani vo ovoj vesnik, pod redakcija na Simeon Radev, i da se prika`e sostojbata vo Makedonija i streme`ite na MRO i nivnata nadvore{no - politi~ka aktivnost, ili poto~no propagiraweto na makedonskata kauza. Zna~i, blagorodnata ideja na na{iot ambasador vo Francija be{e da se izdadat statiite, a ne da se promovira Simeon Radev, kako {to nekoi mediumi sakaat da prika`at.

Inaku, Simeon Radev, kako i mnogumina makedonski revolucioneri, ja dele{e sudbinata na na{ite intelektualci koi `iveeja i tvorea vo Bugarija, a bea vklu~eni vo Makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, sekoj na svoj na~in.

TODOROVSKI: Ne sum involviran vo toa, no mo`am da ka`am deka ovaa ideja be{e postavena u{te pred 25 godini koga rabotev vo Ministerstvoto za kultura i u{te toga{ ima{e inicijativa da se za{titi ku}ata, ne samo kako istoriski spomenik, tuku i kako redok primerok od starata gradska arhitektura. Javnosta malku znae za Hristo Tatar~ev, a sepak toj e prviot pretsedatel na Makedonskata revolucionerna organizacija, a po Prvata svetska vojna be{e eden od najgolemite glasnogovornici na makedonskata emigracija vo Bugarija, za sozdavawe samostojna i nezavisna Makedonija, be{e ~len Makedonskata emigrantska federativna partija (organizacija koja se sprotivstavuva{e na vrhovisti~kata VMRO na Todor Aleksandrov), zaradi {to be{e prinuden da emigrira vo 1923 godina vo Torino, Italija.

TODOROVSKI: Na 14 mart gi promoviravme na{ite izdanija za minatata godina, ili poto~no izdanijata od poslednive nekolku meseci. Nie ja prodol`ivme tradicijata vo izdava~kata produkcija na Dr`avniot arhiv vo izdavawe samo na zbornici na dokumenti doneseni od stranskite arhivi i na dosega neobjaveni rakopisi ili spomeni. Toa se osum na{i izdanija: "Italijanski diplomatski dokumenti za Makedonija", tom 1, kniga 1, od 1918-1924 godina, vo redakcija na d-r Ivan Katarxiev i d-r Alenka Lape. Vo tek na objavuvaweto se i dvata toma od ovaa ista serija; Zbornikot na dokumenti za ASNOM, toa se dopolnitelno pronajdeni dokumenti pod redakcija na d-r Novica Veljanovski; Izleze i zaedni~koto izdanie so Institutot za nacionalna istorija "Naselbi i naselenie vo Makedonija vo 15 i 16 vek", vo redakcija na d-r Aleksandar Stojanovski i m-r Dragi Georgiev; Zbornikot germanski dokumenti za Makedonija "Obidot na Tretiot Rajh za sozdavawe nezavisna Makedonija vo 1944 godina", vo redakcija na d-r Marjan Dimitrijevski; Isto taka, oficijalno be{e promoviran dvotomniot zbornik za "Revolucionernite borbi vo Tikve{ijata - spomeni i materijali", vo redakcija na d-r Zoran Todorovski i Petre Kam~evski, vi{ kustos vo galerijata vo Kavadarci, od makedonska strana i od bugarska strana Co~o Biljarski i Iva Burilkova, od Centralniot dr`aven arhiv vo Sofija; Zbornikot "Makedoncite vo jugoslovensko-gr~kite odnosi od 1950-1953" dokumenti od britanskite arhivi, vo redakcija na d-r Todor ^epreganov i d-r Liljana Panovska; Zbornik od dokumenti za britanskite konzuli vo Makedonija od 1797-1915 godina vo redakcija na m-r Dragi Georgiev i Zorica Bo`inovska. Ovoj zbornik oficijalno go promoviravme na nau~niot sobir vo Bitola koj se odr`a neodamna; Go pretstavivme i katalogot na izlo`bata "Makedonija niz vekovite", koj go podgotvivme po povod 50-godi{ninata od formiraweto na Dr`avniot arhiv na RM.

Sakam da podvle~am deka na ovoj promotiven ~in prisustvuvaa avtorite na site ovie izdanija, a niv gi pretstavija prof. d-r Darinka Petreska, prof. d-r Mihajlo Minovski i prof. d-r Stojan Kiselinovski.

TODOROVSKI: Mo`am da ka`am deka i pokraj toa {to se nao|ame vo edna mnogu slo`ena sostojba, osobeno od bezbednosen aspekt, {to se odnesuva na na{ata izdava~ka produkcija i na me|unarodnata sorabotka, toa ne vlijae zna~ajno, iako za ovaa godina ni bea namaleni sredstvata za izdava~kata dejnost za 50 otsto.

[to se odnesuva do drugite segmenti, drugite dejnosti okolu za{titata, sreduvaweto na arhivskata gra|a, posebni te{kotii imame vo na{eto podra~no oddelenie vo Tetovo, kade {to se namaleni rabotnite operacii. Sostojbite tamu sekako vlijaat vrz celokupnata rabota na vrabotenite.

TODOROVSKI: Imame vo plan, odnosno izrazena inicijativa za objavuvawe na sli~en vakov zbornik za Male{evijata i Pijanec. Vo podgotovka e objavuvaweto na Avstriskite dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, Italijanskite diplomatski dokumenti za Makedonija, Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, Britanski dokumenti, dva zbornika od dokumenti, spomeni i rakopisi od Pavel [atev, spomenite od Petar [andanov i na drugi vakvi sli~ni zbornici.