ARABATI BABA TE]E KAKO BUNKER!

..., odnosno, golemoto te}e "Sersem Ali Baba" e izgradeno okolu 1820 godina i go ima statusot za spomenik na kulturata, a celiot kompleks zafa}a povr{ina od 11 iljadi kvadratni metri. Vo 1990 godina tetovskiot Muzej mu iznajmil na "Teteks" 7.600 kvadratni metri. Vo 1994 godina vo Te}eto nasilno vlegle dervi{ite na ~elo so bekte{ot Tahir Baba, toga{en nastavnik po biologija vo tetovskoto selo @elino.

Pred ~etiri godini dervi{ite dobile dva izvr{ni naloga, edniot od Apelacioniot sud od Skopje i eden od Osnovniot sud vo Tetovo. Dosega policijata dvapati gi iseluvala, no tie povtorno se vra}ale.

Objektot be{e konzerviran i restavriran pred tri godini.

Vo soop{tenieto koe do mediumite go isprati nevladinata organizacija "Inicijativa za gradewe doverba" pi{uva deka taa i ~lenovi na odredeni sektori vo Tetovo se zdru`ile da go obnovat te}eto i povtorno da go napravat umetni~ki i kulturen centar za site lu|e od gradot. So pomo{ na donacijata, ~lenovite na op{tinata pomagaat da se popravat o{tetuvawata, a tetovskoto javno pretprijatie i drugi volonteri }e go is~istat Te}eto. Zada~ata na Inicijativa za doverba e da sorabotuva so dervi{ite - doma}ini, za da se obnovat zgradite.

Za ovoj problem se obrativme do nadle`nite institucii za za{tita na kulturnoto nasledstvo, za da dobieme pokonkretni informacii za celiot slu~aj. Direktorot na Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata, gospodinot Jovan Kondijanov, ni izjavi deka albanskite teroristi vo sorabotka so tamo{nite dervi{i ve}e podolgo vreme ne im dozvoluvaat na stru~nite rabotnici od Zavodot da si ja vr{at svojata rabota. Edinstvena institucija koja e zadol`ena za kulturnoto nasledstvo vo Makedonija e Zavodot, sekako i Ministerstvoto za kultura, bez ~ie znaewe ne smee da se pravat nikakvi intervencii na nitu eden spomenik. Spored Kondijanov, ova e bezobrazen obid da se otkine u{te eden segment od dr`avata, upravuvan od instituciite zadol`eni za za{tita na kulturnoto nasledstvo.

Za slu~ajot se izvesteni site me|unarodni institucii, a nevladinite organizacii treba da gi ubedat dervi{ite da go napu{tat Te}eto, a ne zaedno so niv da gi konzerviraat objektite. Vo momentov ne mo`eme da rabotime, zatoa {to koga }e se pribli`ime do spomenikot, gi iritirame "borcite za ~ovekovi prava", izjavi Jovan Kondijanov, direktor na Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata.

Toj dodava deka slu~ajot treba da mu se prepu{ti na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, bidej}i toa ve}e preminuva vo nivna nadle`nost.

Vo Ministerstvoto za kultura gi pozdravuvaat donaciite od vakov vid, no tie treba da bidat upateni do legalnite institucii, a ne do nekoi samonare~eni za{titari koi gi ignoriraat Republi~kiot zavod i Ministerstvoto.

Za ovaa problematika ne e konsultiran ni direktorot na Muzejot vo Tetovo, Sre}ko Jovanovski. Kako {to ni objasni, toj ve}e podolgo vreme se obiduva da vospostavi kontakt so gospodata od nevladinata organizacija "Inicijativa za doverba", za da im uka`e so kogo treba da sorabotuvaat i deka rabotat nezakonski, no bez nekoj pogolem uspeh. Spored nego, tuka ne stanuva zbor za nikakva doverba, tuku za klasi~na uzurpacija na ovoj spomenik na kulturata.

...na Inicijativa za doverba pi{uva i deka kon krajot na maj }e se odr`i desetdnevna umetni~ka kolonija {to }e ja organizira tetovskata televizija ART, koja emituva programa na albanski jazik i profesori od Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa.

Kako opravduvawe go koristat argumentot deka navodno nivnata kole{ka samo dva meseca raboti vo Tetovo i ne znaela deka treba da go informira tetovskiot Muzej, Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite i Ministerstvoto za kultura. Taa znaela deka so Zakonot za denacionalizacija, Te}eto im bilo vrateno na dervi{ite. Isto taka, znaela deka postoi sudski proces so "Teteks", no mislela deka toj e ve}e re{en. Tie naivno tvrdat deka nemale namera da isklu~at nikogo od ovaa akcija, tuku deka sakale samo da gi smenat iskr{enite stakla vo Te}eto, a nemaat nikakov stav kon sopstvenosta na Te}eto.

Naivnosta mo`e da bide opravduvawe za detskite igri vo koi ne postojat zakonski ograni~uvawa. No, toa da se pravi vo spomenik na kulturata koj e za{titen so zakon i koj s# u{te se nao|a na teritorijata na Republika Makedonija i toa od edna me|unarodna nevladina organizacija, zgora na toa so finansii od najgolemata svetska sila, navistina e nadvor od site standardi i normi na odnesuvawe i go potvrduva stavot na mnogumina deka Makedonija e samo eden obi~en protektorat na golemite sili.

Zad naivnosta na nivnite postapki i zad navodnata sopstvenost nad Te}eto se prikrivaat i tamo{nite dervi{i koi nepristapnosta na ovoj spomenik na kulturata za makedonskite vlasti go opravduvaat so s# u{te otvorenite pra{awa me|u Makedoncite i Albancite vo Makedonija, so koi tie "nemaat nikakva vrska". Samiot fakt deka slu`bata za za{tita ne e vo mo`nost da izvr{i uvid, organizirano i samostojno, bez pomo{ na nadvore{niot faktor, dovolno govori vo kakov ambient se nao|a spomeni~noto nasledstvo. Toa go potvrdi i poslednata monitoring-misija, koja ja napravi Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite, vo sodejstvo so pretstavnici od UNESKO i od OBSE, koga bea poseteni vkupno 19 spomenici na kulturata vo razli~ni naseleni mesta vo kriznite regioni, me|u koi be{e poseten i kompleksot Arabati Baba Te}e. Vo nego im be{e ovozmo`eno da vlezat samo vo prostoriite kade {to e smesten pretstavnikot na bekta{ite, Tahir - baba, koj nivniot prestoj go iskoristil na ~lenovite od UNESKO da im pretstavi edna pogre{na slika za toa kako dr`avata ne vodi gri`a za ovoj kompleks. Istovremeno, `elbata da napravat podetalen uvid vrz objektite ne im bila ispolneta, zatoa {to tamu imalo pretstavnici na "Tie", odnosno, ~lenovi na t.n. "ONA".

Ottuka, nema zo{to da n# ~udi od kade ovaa tolku golema gri`a na SAD i me|unarodnata nevladina organizacija "Inicijativa za gradewe doverba", bidej}i tie se navistina "lu|e od doverba".