Vladata na R. Makedonija prifati da gi priznae diplomite dobieni na univerzitetite vo R. Albanija i nivnoto priznavawe i nostrifikuvawe }e po~ne da se sproveduva vo ministerstvata za obrazovanie i za nauka.

Spored ]emal Musliu, potpretsedatel na Vladata, recipro~noto priznavawe na diplomite }e se sproveduva vrz baza na zakonot za ratifikacija na tie diplomi me|u Albanija i Makedonija, a ne spored Zakonot za visokoto obrazovanie.

Voenata akademija ovaa godina }e vovede kvoti za nacionalnostite. So niv }e mo`e da se zapi{at tolku pripadnici na odredena etni~ka zaednica kolku {to e taa procentualno zastapena vo vkupnoto naselenie. No, kandidatite }e mora da gi ispolnuvaat uslovite za upis.

Dosega procentot na pitomcite od etni~kite zaednici bil mnogu pomal vo odnos na nivnata zastapenost vo naselenieto.

Vladata gi podeli parite {to kako dr`avni subvencii se predvideni za poddr{ka na pe~atenite mediumi. Spored neoficijalni izvori na "Dnevnik", NIP "Nova Makedonija" so svoite izdanija "Ve~er", "Fqaka", "Birlik", "Osten", "Ekran", "Puls" i "Skok", dobila najmnogu - 19,4 milioni denari. Nedelnikot "Delo" dobil ~etiri milioni, a dnevnikot na albanski jazik "Fakti" ne{to pove}e od tri milioni denari.

No, planot za dr`avnata finansiska poddr{ka na pe~atot s# u{te go ~eka potpisot na premierot Qub~o Georgievski.

Glavniot obvinitel na Ha{kiot tribunal, Karla del Ponte, na tretiot den od Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa vo Strazbur potvrdi deka tribunalot vodi istraga za dva slu~ai na zlostorstva napraveni za vreme na krizata vo Makedonija - Quboten i niza slu~ai na zlodela izvr{eni od t.n. ONA. No, taa napomena i deka zasega Tribunalot nema pokrenato obvinenie protiv ministerot Bo{kovski za akcijata vo Quboten, a ne nabrojala koi se tie serija na, kako {to rekla, epizodni zlodela izvr{eni od strana na pripadnici na t.n. ONA.

Na odr`anata pres-konferencija na Socijaldemokratskiot sojuz be{e istaknato deka se podgotvuva proekt vo koj }e se dadat konkretni re{enija za sostojbata vo Makedonija. Vo proektot rabotat nad 300 eksperti od zemjata i od stranstvo vo koj tie nudat odgovori kako da se re{i problemot na vrabotuvaweto, kako da se izbira ~esna vlast i kako da se podobri bezbednosnata sostojba vo Makedonija, soop{ti na pres-konferencija Jani Makraduli, dodavaj}i deka Vladata namesto da otvori debata dali po proda`abata na Telekom treba da se prodavat i Elektrostopanstvo, Po{tata i drugi kapitalni objekti, taa otvora debata dali treba brat Qube da odi vo Hag.

"Ova e besmislena akcija. Kako da go dademe brat Qube, koga nikoj ne go bara. Protiv nego nema obvinenie", re~e Makraduli.

Od druga strana, \or|i Spasov istakna: "Nema da go dademe brat Qube, za{to sami }e mu sudime".

Organizacijata za bezbednost i sorabotka vo Evropa procenila deka za kvalitetno pokrivawe na izborite vo Makedonija, {to treba da se odr`at na esen, se potrebni najmalku 1.200 monitori. Do ovaa procenka do{le pretstavnicite na OBSE prou~uvaj}i gi izve{taite na Organizacijata za neregularnostite konstatirani na dosega{nite odr`ani izbori vo Makedonija, osobeno na pretsedatelskite od 1999 i lokalnite vo 2000 godina kako i vrz osnova na aktuelnata sostojba na politi~kata scena.

I pokraj procenkite na stru~wacite na OBSE deka vo Makedonija se potrebni 1.200 do 1.300 monitori, najverojatno OBSE }e se zadovoli so ispra}awe na okolu 700 nabquduva~i, bidej}i centralata vo Viena ne mo`e da obezbedi finansiski sredstva za pokrivawe na tro{ocite na re~isi dvojno pobrojnata nabquduva~ka misija.

Pri Osnovniot sud vo Veles, sudijata za prekr{oci mu izre~e pari~na kazna na generalniot direktor na Fabrikata za var "Prevalec", Kire Kam~ev, poradi nepravilno deponirawe na negasena var i ispu{tawe na zagadeni otpadni vodi vo rekata Topolka.

Zagadenata voda bila pu{tena vo rekata od Fabrikata za var "Prevalec", pri {to na 29 januari godinava bil predizvikan pomor na ribite. Poradi ova, generalniot direktor e kaznet so 30.000 denari, a fabrikata so 200.000 denari.