KULTURA

KULTURA

Razliki i sli~nosti me|u italijansko-makedonskata literatura

RECEPCIJA NA ITALIJANSKATA KNI@EVNOST NA MAKEDONSKA PO^VA

Pi{uva: Mileva LAZOVA

Od osobeno zna~ewe e opredeluvaweto na obemot i intenzitetot so koj italijanskata literatura, kako zna~ajno kni`evno podra~je od zapadnoevropskiot krug, pridonesuva vo formiraweto na horizontot na o~ekuvawata na makedonskata literatura i kultura od poslednive dva veka.

Vo izdanie na "Institutot za makedonska literatura" izleze od pe~at knigata "Italijanskata kni`evnost vo Makedonija" od Anastasija \ur~inova. Ovoj trud e podelen vo tri osnovni poglavja; recepcija na italijanskata literatura vo Makedonija vo XIX vek, recepcija na italijanskata literatura vo Makedonija vo prvata polovina na XX vek i recepcija na italijanskata literatura vo Makedonija vo vtorata polovina na XX vek.

Pe~ateweto na trudot ima za cel da go istra`i obemot, sodr`inata, tipot i karakterot na recepcijata na italijanskata kni`evnost na makedonska po~va vo periodot od poslednive dve stoletija. Negoviot predmet e procesot na prifa}awe na dela od celokupniot sistem na italijanskata literatura (klasi~en i sovremen) vo ramkite na kulturniot sistem na makedonskata sredina od ovoj period.

Od osobeno zna~ewe e opredeluvaweto na obemot i intenzitetot so koj italijanskata literatura, kako zna~ajno kni`evno podra~je od zapadnoevropskiot krug, pridonesuva vo formiraweto na horizontot na o~ekuvawata na makedonskata literatura i kultura od poslednive dva veka. Za tipot i karakterot na recepcijata vo najgolema mera vlijaat osobenostite na receptivnata sredina, determinirani od doma{nata tradicija i karakteristi~nite istorisko-politi~ki, jazi~ni i kni`evni priliki vo Makedonija. Treba da se imaat predvid i razlikite me|u makedonskiot i italijanskiot kulturen kontekst, odnosno elementite koi gi dobli`uvaat (no i gi oddale~uvaat) ovie dva kulturni sistema, kako u~esnici vo procesot na me|uliteraturnata komunikacija. Me|utoa, od druga strana i italijanskata i makedonskata kultura pripa|aat na eden zaedni~ki civilizaciski sistem, preku nivnite koreni vo anti~kata, hristijanskata i osobeno vo mediteranskata kulturna sfera. Site ovie aspekti vlijaat za opredeluvaweto na tipot, obemot i karakterot na ostvarenata recepcija.

"Italijanskata kni`evnost vo Makedonija" opfa}a problematika od interliterarnite i interkulturnite vrski i odnosi. Vo taa smisla taa pretstavuva del od po{irokiot korpus na komparativnite kni`evni prou~uvawa. Imaj}i go ova predvid, istra`uvaweto se potpira vrz sporedbeniot i kni`evno-istoriskiot metod vo izu~uvaweto na makedonskata i italijanskata literatura kako i vrz najnovite soznanija od oblasta na kni`evnata recepcija i me|uliteraturna komunikacija.

Novo izdanie na Institutot za makedonska literatura

QUBOVTA - MOTIVACIJA ZA KNI@EVNO DELO

Vo knigata se zastapeni devetmina avtori koi vo svoite tekstovi gi iska`uvaat svoite razmisluvawa za qubovta.

Vo izdanie na Institutot za makedonska literatura izleze od pe~at knigata "Retorika na qubovta" ~ii prireduva~i se d-r Aleksandar Prokopiev i d-r Jasmina Mojsieva - Gu{eva. Temata qubov, mnogulika vo svoeto manifestirawe i sekomu dadena kako mo`nost, e zemena za glaven sojuznik vo avtorskite istra`uvawa zastapeni vo ovaa kniga. Taa e osobeno vredna vo motivacijata za sozdavawe kni`evno (umetni~ko) delo i negovoto zna~ensko bogatstvo.

Vo knigata se zastapeni devetmina avtori koi vo svoite tekstovi gi iska`uvaat svoite razmisluvawa za qubovta. Jasmina Mojsieva - Gu{eva govori za "Devijanten erotizam" i za "Maj~instvoto kako paradigma za bezgrani~na qubov". Sledniot avtor e Amelija Li~eva koja pi{uva za "Dimenziite na qubovta...", a pak Aleksandar Jerkov za "Qubovta koja bi go ispolnila svetot - potraga po nemo`noto". Jasna Koteska gi naslovuva svoite referati kako "Eden vo parot" i "@elbata vo i `elbata na makedonskiot postmodernizam", a Kleo Protohristova pi{uva za "Narcis i Eho...". Emilija Majstorova govori za "Qubovta kako zaedni~ki imenitel na dve apartni poetiki", dodeka pak Borislav Pavlovski e zastapen so naslovot "Sonot za ku}ata". I na krajot Afrim A. Rexepi so "Tragi~en eros ili potraga po harmonijata".

"Retorika na qubovta" e zbogatena i so fotografii na umetni~ki dela od poznatite likovni dejci kako {to se Lazar Li~enoski, Nikola Martinovski, Vangel Koxoman i drugi.

"Yvoni dvapati" od Vasil Tocinovski

ZA DVAJCATA MLADI DELII

Pisatelot sledej}i go katadnevieto na maliot ~ovek vsu{nost, govori za zna~ajni i presudni kategorii i dimenzii za ~ovekot i `ivotot.

Novata kniga na Vasil Tocinovski "Yvoni dvapati" donesuva pedesetina kratki raskazi nameneti za najmladata ~itatelska publika. Stanuva zbor za kratki duhoviti i lirski storii za sekojdnevieto na dve deca Goce i Jane. Bi gi narekle delii, za{to tie s# nadminuvaat i pobeduvaat `iveej}i vo edna golema pove}ekatnica srede vrevata, zagadenosta i nemirot na golemiot grad. Urbanata sredina, temite i motivite koi se znak na tvore~ko prepoznavawe na Tocinovski i vo negovite dosega{ni knigi nameneti za decata, kako stihozbirkata "Krienka", raskazite "Otvori ~etiri o~i" i romanite "Megdan za igra", "Zlatokosoto dete" i "Den potoa". Avtor so jasna tvore~ka i mudra poraka, so interesni temi i motivi, `iv jazik, lesen i ubav stil na ka`uvawe, ednostavno avtor koj so zadovolstvo se ~ita.

Pisatelot sledej}i go katadnevieto na maliot ~ovek vsu{nost, govori za zna~ajni i presudni kategorii i dimenzii za ~ovekot i `ivotot. Vo rasteweto na Goce i Jane aktivno u~estvuvaat semejstvoto, drugarite, u~ili{teto, igrata, drugarstvoto, qubovta, doverbata, ubavinata. So eden zbor bi rekle deka pred nas imame ~etivo koe e posveteno na pozitivnata energija vo ~ovekovata opstojba. Prikaznite te~at lesno, ednostavno i na op{to zadovolstvo na mladiot, i voop{to na sekoj ~itatel nezavisno od vozrasta. Tocinovski temite i motivite gi realizira niz prefineta lirska naracija, kako i niz ume{no koristewe na anegdotata i dosetkata. Umee da nasmee, razveseli, no i da pottikne na razmisla. Taka, }e re~e pisatelot, rastat decata i stanuvaat golemi lu|e.

Knigata "Yvoni dvapati" od Vasil Tocinovski se vklu~uva kako vreden prilog vo tekovite i rezultatite na literaturata za deca i mladina kaj nas. Kniga koja ednostavno potvrduva oti nema literatura koja se deli po starosnata kategorija na ~itatelite, tuku deka postoi samo dobra ili lo{a literatura. Estetskiot rezultat na knigata na Tocinovski ja vgraduva vo ubavite ne{ta na makedonskata literatura za deca.

Prva kniga "Muzej na sovremena umetnost 1964-1976" od edicijata "Dosie MSU"

RAZVOJOT I PREPREKITE NA MSU

Vo ovaa kniga d-r Petkovski ne gi zaobikolil ni ~estite agresivni i neprincipielni ataki koi nastojuvale da ja soprat rabotata na ovaa institucija.

Edicijata "Dosie MSU" e inicirana so cel da se istakne zna~eweto i ulogata na Muzejot na sovremenata umetnost - Skopje vo otkrivaweto, ~uvaweto, prezentiraweto, interpretiraweto i {ireweto na visokite vrednosti {to se sozdavaat vo umetnosta i kulturata na na{eto vreme i vo gradeweto na vizuelnata kultura vo sredinata vo koja dejstvuva. Iako e muzej koj najdocna se formira, sepak so svojata dragocena me|unarodna kolekcija i reprezentativna nacionalna zbirka uspeva da se nametne kako vrvna institucija {to so svojata visoka profesionalnost pridonese vo afirmacija i prezentacija na sovremenata likovna umetnost.

Kako prva kniga od edicijata e "Muzej na sovremena umetnost 1964-1976" od d-r Boris Petkovski vo koj e opfaten samo periodot vo koj e toj direktor na institucijata. Vo nea se izneseni brojni nastani vrzani za sozdavaweto na Muzejot i kolekcijata, prosledeni so li~ni sredbi na avtorot so umetnici ~ii tvore{tva se del od istorijata na likovnata umetnost vo XX vek.

Ovaa kniga ni go prika`uva seto dosega{no dejstvuvawe na Muzejot na sovremena umetnost vo Skopje. Vo nea prvo e skiciran likovniot `ivot vo Skopje pred zemjotresot vo 1963 godina, za da se poso~at procesite {to dovedoa do soznanie deka na na{ata kultura & e neophodna edna nova muzejska institucija, veli vo svojot voved d-r Petkovski. Potoa e obraboten periodot koga se podgotvuva{e osnovaweto na Muzejot vo 1964 godina i negovata ponatamo{na rabota do 1976 godina.

Po zemjotresot postoeja lica koi{to vo toj skopski materijalen i duhoven haos mo`ea da razmislat i za idninata na likovnoto tvore{tvo vo Makedonija. Tie so podaroci na likovni dela ovozmo`ija da se dojde do osnovawe i na edna ustanova za sovremena likovna umetnost. Postoela i golema poddr{ka od zna~ajni li~nosti, solidarnost od golem broj umetnici niz cel svet, prijatelstvoto na niza ustanovi, organizacii, dr`avi. Me|utoa, sozdavaweto na Muzejot i negovoto dejstvuvawe ne bea sledeni samo so dobronamernost i poddr{ka. Vo ovaa kniga d-r Petkovski ne gi zaobikolil ni ~estite agresivni i neprincipielni ataki koi nastojuvale da ja soprat rabotata na ovaa institucija. I denes vo najvisokite sferi povremeno se projavuvaat inicijativi so koi Muzejot prakti~no bi is~eznal. No, ovoj Muzej poseduva kolekcija od 4.631 delo od 1.750 avtori, kolekcija koja ja doka`uva vrednosta na ovaa ustanova.

Edicijata ima za cel i da n# potseti deka na ovoj prostor vo minatoto se sozdavale institucii koi vlijaele na celokupniot nacionalen, kulturen i socijalen prosperitet na dr`avata, me|u koi e i Muzejot na sovremenata umetnost.