NADVOR OD UMOT!

Vo Va{iot nedelnik "Hronika" br. 21, od 16-22.04. 2002 godina, se pe~ateni tri kratki napisi za gostuvaweto na teatarot "Skrb i uteha" vo va{ata zemja. No, za `al, izneseni se nekoi tvrdewa vo vrska so edna obi~na kulturna razmena koi & davaat necivilizirana nasoka na seta taa rabota. Ve molime vo interes na vistinata i na me|unarodniot novinarski kodeks, da go objavite na{eto reagirawe.

Po~ituvan gospodine Lazarov,

Vo va{iot napis vo "Hronika" br. 21 od 16-22.04. 2002 godina po povod gostuvaweto na teatarot "Skrb i uteha" so pretstavata "Olesni, razre{i, prosti" spored tekst na Tihomir Stojanovski, vo re`ija na Vlado Den~ov, ste napi{ale deka se organiziral "sveobrazen praznik na makedonskata propaganda" mislej}i na igraweto na pretstavite. Delumno ste vo pravo. Teatarot e praznik, u{te od vremeto na starite Makedonci, no veruvajte mi ne stanuva zbor za nikakva propaganda. Vpro~em, ako zemevte izjava od gleda~ite koi so ogromno zadovolstvo gi gledaa pretstavite, tie toa }e vi go potvrdea li~no. Potoa ni zemate za kusur deka del od publikata bile pod "osmi klas" i deca na predu~ili{na vozrast?! Veruvajte mi deka nie od "Skrb i uteha" ne sme ja donele publikata vo salata, nitu sme ograni~uvale koj }e bide vo taa publika. Naprotiv, vo teatar lu|eto odat da gledaat pretstavi, onie koi toa go sakaat. I sekako edna od najblagorodnite publiki se decata.

Potoa n# kritikuvate deka Sveti Metodija mu se obra}al na svojot brat Sveti Kiril so zborovite: "Brate Kirile, Makedonecu moj!" Kolku {to mene mi e poznata geografijata na Balkanot, mestoto na ra|aweto na Sveti Kiril i Metodija e Solun, a Solun se nao|a vo Makedonija. Osven ako vie ne u~ite deka Solun se nao|a vo Bugarija. Ete, pojdete li~no vo Solun i pra{ajte gi tamo{nite `iteli kade se nao|a Solun? Duri i Grcite tvrdat deka toa e Makedonija?!

Potoa n# pizmite deka nekoj akter pra{al: "Ima li B'lgari tuk?" I "dali ima Makedonci?" I kako reagirala publikata. Zarem ne gi slu{navte site drugi pra{awa na taa tema vo pretstavata? Razbirate li: angliski, francuski, germanski, romanski, ruski, srpski, gr~ki, albanski,bugarski? Vam samo pra{aweto dali razbiraat makedonski vi pre~i? Ne gledam zo{to bi bilo problem, pokraj site pra{awa koj jazik go razbiraat od evropskite jazici, da ne mo`e da se postavi pra{aweto i za makedonskiot? Ima li nekakva zabrana za Makedoncite? Potoa grubo n# obvinuvate za "nacionalisti~eska propaganda" i deka "bugarskoto Ministerstvo za kultura ni{to ne znaelo za gostuvaweto na skopskiot teatar". Nie deset dena pred da dojdeme vo va{ata zemja go izvestivme bugarskiot ambasador vo Makedonija so pismen dopis datiran na 28.3. 2002 godina ispraten po faks i po po{ta do va{ata Ambasada vo Skopje. I dokolku teatarot "Skrb i uteha" e "nacionalisti~eska" propaganda, ste imale dovolno vreme da reagirate. Tvrdite vo va{iot tekst vo "Hronika" deka vo Grcija taa pretstava ("tazi spektakl") e zabraneta? Ve uveruvam deka toa ne e to~no! Stanuva zbor za pretstavata "Zajdisonce", drug tekst, za koj Grcite ne izdadoa vizi so neoficijalno obrazlo`enie deka vo toj del na Grcija ne se dozvoluva igrawe na teatar na makedonski jazik. I toa go objavi Helsin{kiot komitet na Grcija. No, po temata na taa pretstava e snimen kratok film "Bakni go sonceto" koj patuva po evropskite i svetskite filmski festivali (^e{ka, Amerika, Crna Gora, Bosna i Hercegovina). Duri se obiduvate da si odgovorite zo{to specijalnite slu`bi na Bugarija ne reagirale. Vie bi sakale da gi zatvorat akterite na "Skrb i uteha"? Zamislete si da go zabranat angliski teatar vo Danska oti kaj [ekspir pi{uva: "Danska e zatvor. Ima ne{to gnilo vo Danska"? Ili angliskiot teatar vo Francija ili Anglija oti Ri~ard Treti veli: "Kopiliwa bretawski"? Nadvor od umot, neli? Naslovot na va{iot tekst e: "Demokrati~no Mosomi{te ili mandra bez ku~eta". Vie mislite deka Makedoncite se ovci? I deka: "Blgarija bila eden razgraden dvor", zo{to & se granici? Pa, neli Evropa odi na toa da is~eznat granicite? Zo{to bi vi pre~elo toa?

Na krajot na moeto objaveno intervju vo va{iot nedelnik e citirana edna moja misla, no ne celata: "Makedonskata istorija e dovolno golema i vo nea ima mesto za site. Za Bugarite, Srbite, Grcite, Albancite. No, se razbira ne mo`ete od nea da gi isfrlite MAKEDONCITE. Mislam deka tuka se krie r'skata vo moeto oko koja ja gledate i gredata vo va{ite o~i {to ve podgonuva kon nerazumnost. Kon tradicijata na 100-godi{en progon na Makedoncite vo va{ata zemja (1903-2002).

Za toa koj & se zakanuva{e na makedonskata publika vo Kremen, Leski, Mosomi{te, Sandanski, Mikrevo, koj gi zaklu~i ~itali{tata vo Razlog i Ele{nica, koj n# maltretira{e na granicata, dovolno objavija makedonskite mediumi. ("Makedonsko sonce", "Ve~er", "Dnevnik", "Utrinski vesnik", "Makedonija denes", "Teatarski glasnik", televizijata "Skaj net" i drugi.)

I na krajot, zo{to ne im dozvolivte na tie lu|e tamu vo Pirinsko da si bidat toa {to se i {to bile: Makedonci! Toa e eden normalen na~in na koj mo`eme da ja spodelime istorijata. Ili?...

Gospod so onie koi ~inat dobro.

So iskrena po~it,