DIMITAR ZAHOV, "ETNI^KA" BUGARIJA

Pokraj negiraweto na makedonskata nacija, prisvojuvaweto na makedonskoto kulturno i istorisko nasledstvo i kr{eweto na pravata na Makedoncite vo Bugarija, s# u{te nekoi dr`avni i javni faktori vo Makedonija smetaat deka t.n. bugar{tina ne pretstavuva problem i opasnost za Makedonija. Oti ova ne e ba{ taka, zboruva faktot deka na vlast ne drug, tuku samiot makedonski narod dovede politi~ka sila ~ii lideri javno se deklariraa kako Bugari. So postavuvaweto na ~elo na dr`avnite institucii sli~ni nim na golema vrata se propoveda ve{ta~ki izrodenata bugar{tina. Ova go pravat bez da ni doka`at duri {to vo nivniot (no i na{iot) identitet e bugarsko, osven nivnata svest, koga e dobro poznato deka taa e menliva kategorija {to e podvlast na mnogu faktori. Se razbira, otposle i familijarnata tradicija, bidej}i dedoto, pradedoto, ili koj bilo od rodot vo otsustvo na objektivno informirawe, a vo prisustvo na tu|i propagandni aktivnosti bile "Bugarin", odnosno "B'lgarin". Ili, pak, prvite prerodbenici, bidej}i bile pod vlijanie na ideite na panslavizmot optovarile so kontroverznoto nasledstvo: "slavenobolgari" i "bolgari" oti bo`em sme do{le od Azija, a preku koi na{ite predci za da se izdvojat od gr~kite otposle po~nale da se narekuvaat Bugari. Po pojavata na stranskite propagandi i po multipliciraweto na efektot od bugarskata propaganda nastanaa poimite "makedonski B'lgari", odnosno"Bugari od Makedonija", pritoa nikoga{ ne se pojavi: B'lgarin od Deliormana ili Dobruxa! Kako tie ostanuvaj}i "dosledni na tradicijata" da ne bile Makedonci, tuku B'lgari. Ostanuva da se potrudat da ni doka`at kako i zo{to soglasno tvrdeweto na bugarskata propaganda Makedoncite se "najvistinskite B'lgari". Razvetluvaj}i go ovoj fenomen, tie }e treba da ni objasnat koga i kako na{ite (no i nivnite) predci se otka`ale od svojata tradicionalna obleka, jazik, pesni i obi~ai, pa gi prifatile tie na azijatite Bulgari, odnosno gi oblekle nivnite {alvari i stavile ~almi na glava. Potoa, sledi da ka`at koga i kako tokmu za vreme na prerodbata pak stanale Bulgari, no so vidoizmeneto ime, pritoa "izostavaj}i" si ja spomnatata aziska obleka, a kako "moderni" lu|e ja oblekle poznatata ni obleka. Nitu }e se obidat, kamo li da uspeat vo toa. No, }e prodol`at da n# "potsetuvaat" na poznatite istoriski svedo{tva od prebogatiot arsenal na bugarskata propaganda, a nastanati po slu~ajni istoriski gre{ki, subjektivni tolkuvawa i namerni falsifikuvawa. Imeno ovde e golemoto pole na dejnost na MANU kako nacionalna institucija. Dene{nata invazija na t.n. bugar{tina nikako ne e slu~ajna dokolku se znae kakvi politi~ari vladeat so Makedonija i vonrednata ofanzivna politika na Bugarija ~ij sostaven del e aktivnata i dare`liva nejzina nacionalisti~ka pripaganda.

Vsu{nost ni{to ne e za ~udewe, ako imame predvid deka bugarizmot na~na da se poroduva tokmu vo Makedonija na eden famozen na~in preku 250 godini otkako duri i avtohtonite Bulgari fakti~ki bea celosni iz~eznati kako narod, a so nivno integrirawe so Trakite i Slovenite. Rodena blagodarej}i na propagandnata aktivnost na panslavistite i voljata na Rusija, t.n. bugar{tina }e si izumre{e sama oti nema{e etnokulturna podloga nikade, ako zaradi celite na imperiska Rusija ne be{e sozdadena po nejzin terk dr`ava "bolgarija". Rodena so pripomo{ na propaganda, ta ne mo`e{e bez nea. Nejzinata propaganda vdahna takov `ivot na bugarizmot vo Makedonija, pa istiot po~na da izgleda vistinski. Dotolku pove}e {to vo otsustvo na vakov duri i vo etni~kiot prostor na nekoga{nite Bulgari go iskoristi ne samo za afirmacija na ve{ta~kata bugar{tina, tuku istiot go vozdigna do nacional-{ovinizam, koj vode{e osvojuva~ki vojni. Rezultatot od niv se znae. Inaku vojnite gi ocenuva kako katastrofalni istovremeno bugarskata propaganda gi koristi kako izvor za propagirawe na nacioanlizmot. Ne samo toa, tuku paradoksot da bide vistinski ne samo {to Makedonija e izvor na nacinalizmot tuku i Makedoncite bea negovi glavni nositeli. Sprotivno na o~ekuvawata za splasnuvawe na nacionalizmot vo Bugarija so demokratskite promeni, istiot do`ivea renesansa. So doa|aweto na vlast na partijata na odrodnicite Qub~o, Dosta i Bor~e istiot eskalira.

Me|utoa, vo samata Bugarija vo otsustvo na avtenti~na bugarska kultura i nedovolno razviena trakiska seto ona od bogatata kulturna riznica na Makedoncite bezo~livo se pretstavuva kako bugarsko. Kraen rezultat od sevo ova e vgnezduvaweto na "bugar{tinata" vo svesta na mnogu zalutani Makedonci. Za `al!

Otkako MANU ne odgovori na soodveten na~in na novata invazija na t.n. b'lgar{tina kako prodol`enie na onaa od minatovo, ANA ne spie{e, ja objavi nejzinata Platforma za re{avawe na albanskoto pra{awe. Tradicionalnata inertnost na MANU i nereagiraweto i na Platformata na ANA gi ohrabri Arnautite vo Kosovo i vo Makedonija i tie gi po~naa svoite teroristi~ki napadi da ja destabiliziraat Makedonija. Ova na svoj na~in gi izraduva nacional{ovinistite vo Bugarija, oti barem polovinata Makedonija }e bila bugarska! Ne e li ova dovolen povod da razmisluvame i za MANU?