Dali znaete dragi gospoda, humanitarnite organizacii za kogo se nameneti i koj gi koristi tie blagodeti? Dali znaete deka tie humanitarni organizacii se preokupirani od strana na [iptarite odnosno teroristite? Od otvoraweto na instituciite, pa s# do zavr{uvaweto na rabotnoto vreme ima {to da se vidi, posebno pred {alterite na me|uop{tinskiot centar za socijalni gri`i, kade {to se dobiva ke{-pomo{. Korisnici na pomo{ta se prete`no ma`i na vozrast od 20 do 50 godini. Preku den {etaat od vrata do vrata i pribiraat jadewe i piewe, dodeka preku no} oru`jeto vo race i odat na lov po volci, tigri i lavovi. Dali znaete, gospoda, kolku `ivoti na najsvirep na~in imaat odzemeno? A vie gospoda si zemate za pravo da gi oslobodite od odgovornost. Vie im prostivte. Dali znaete koj puka i ubiva sega? Da vi pomognam gospoda. Toa se tie dobrite za vas koi vie so zakon gi oslobodivte i gi za{titivte. [to i da napravat, nikoj ne smee da gi zema na odgovornost. Mene i na makedonskiot narod jasno ni e deka so dr`avata Makedonija i makedonskiot narod vie ne rakovodite, tuku toa im im go prepu{tivte na [iptarite Ixet Memeti i Arben Xaferi. Koga e toa taka, zo{to vie gospodo sedite na tronovite, zar ne mo`ete da pojdete vo nepovrat. Dozvolete i dopu{tete na nekoj koj bi mo`el da im se sprotivstavi na neprijatelite od kade i da se i koj i da se.

Gospoda, zo{to ova vaka go postavuvam? Zatoa {to dosega ni{to dobro ne napravivte. Zatoa pravete {to }e pravite, spasete go narodot makedonski od egzodus, a makedonskata dr`ava od po koj znae koj pat pak delewe i zasekoga{ bri{ewe od kartata na svetskoto semejstvo.

Ne smee da se dozvoli so politi~ka prinuda, makedonskite mladi sinovi da ja napu{tat svojata tatkovina Makedonija i da odat po svetot, tu|i zemji da gradat, so krv da gi zalevaat.

Vie gospoda dosega ste vo dlabok son. Koj |avol ve natera da go koncipirate i pobarate eksperti od nadvor za Ramkovniot dogovor, a po Ramkovniot dogovor usledija mnogu promeni kako ustavnata Preambula, Ustavot, Zakonot za amnestirawe. Vie gospoda im dozvolivte so toj Ramkoven dogovor i Zakonot za amnestija da caruvaat vo dr`avata, o~evidno e deka za niv Ustavot i ustavnite odredbi na Republika Makedonija ne va`at. Vie ne prezemate ni{to. Ostavete gi partiskite prepukuvawa, ostavete gi izborite, imate stru~en potencijal. Sega }e se vidi koj zo{to se zalaga. Vie gospoda morate da si zaminete od palubata, ako sakate da ja spasite dr`avata od bezizlez. Ustavot mora da se suspendira za spas na dr`avata i makedonskiot narod.

Gospoda, ako ste Makedonci i za Makedonija, po~ituvajte ja `elbata i voljata na makedonskiot narod.

Da `ivee Makedonija i makedonskiot napaten i nama~en narod.

Smrt na predavnicite.

1. Evropa da prestane so licemerieto i ucenite kon Republika Makedonija.

2. Vedna{ da se priznae R. Makedonija pod nejzinoto ustavno ime.

3. Najostro da se osudat albanskite teroristi i site lideri na albanski partii vo Makedonija koi so svoite fa{izoidni barawa svesno ja turkaa Makedonija vo vojna.

4. Jasno da ka`e deka vo R. Makedonija ne postoi zagrozeno albansko malcinstvo, tuku deka toa malcinstvo pretendira kon dr`avnost, zagrozuvaj}i gi i negiraj}i gi kako makedonskiot narod taka i site drugi malcinstva.

5. Evropa da prestane da bara od R. Makedonija da se vodi dijalog me|u makedonskite i albanskite partii. Vo R. Makedonija postojat u{te mnogu malcinstva. Site tie se integrirani vo op{testvoto kako gra|ani so ednakvi prava i obvrski. Samo albanskoto malcinstvo pottiknato od svoite mafija{ki lideri e navodno obespraveno. Tie so svoeto odnesuvawe go zagrozuvaat mirot na site preostanati gra|ani vo R. Makedonija.

Evropa treba da znae deka tamu kade {to albanskoto malcinstvo e mnozinstvo, site drugi gra|ani se gra|ani od vtor red. Toa e vistinata, gospoda od Evropa. Vistinata pred koja Vie gi zatvorate o~ite. Za tie gra|ani zborot obvrska kon dr`avata ne postoi. Tie gra|ani ne se integrirani vo ovaa dr`ava zatoa {to ne go sakaat toa i javno ja izrazuvaat svojata netrpelivost kon drugite gra|ani. Mo`ebi Evropa toa go opravduva i go narekuva zagrozeni ~ovekovi prava? Vpro~em, nivnite bra}a toa "so`itelstvo" go poka`aa na Kosovo. Gospoda od Evropa, site da & pogledneme na vistinata vo o~i. Ova malcinstvo ne bara univerzitet, tuku bara ona {to drugite vo dr`avata ne mo`at da im go dadat, a toa e samata dr`ava.

6. Makedonskiot narod bara da se vovede reciprocitet vo pravata na malcinstvata. Da prestane diskriminacijata kon makedonskiot narod. Evropa da bara od Albanija, Bugarija i Grcija da im dozvolat na site Makedonci koi se nivni gra|ani slobodno da se izjasnat kako Makedonci. Zo{to Evropa se pla{i od toa? Zo{to s# u{te iljadnici Makedonci niz svetot so nasolzeni o~i zaludno ~ekaat Grcija da ja krene rampata i da im dozvoli da gi vidat svoite domovi? Kako Evropa }e go opravda toj genocid {to go napravi Grcija nad Makedoncite?

Zo{to Evropa gi zatvora o~ite pred nedemokratskite postapki na Grcija i Bugarija pri registrirawe politi~ki partii na Makedoncite vo tie dr`avi? Dali dene{na Evropa znae deka vo zatvorite na ovie zemji denes se zatvoraat lu|e samo zaradi toa {to ka`ale deka se Makedonci? Koga nivnite deca }e u~at maj~in jazik? R. Grcija pravi neviden genocid. Im gi menuva ne samo li~nite imiwa i prezimiwa na Makedoncite, tuku i imiwata na nivnite sela i gradovi. Kolku Makedonci `iveat vo Grcija, Bugarija ili Albanija? Znae li nekoj?

Zatoa, gospoda od Evropa, ne zatvorajte gi o~ite pred vistinata. So Va{eto odnesuvawe kon R. Makedonija, koja ne ja priznavate pod nejzinoto ustavno ime, vie go ru{ite dostoinstvoto na makedonskiot narod i na site gra|ani na R. Makedonija. Do koga Makedonecot }e odi so navednata glava, do koga od nego samo }e se bara i }e se otkinuva del po del? Makedonecot vo svojata dr`ava e obespraven, osiroma{en i poni`en. Do koga Makedonecot }e gine za interesite na nekoj drug?

Nie, Makedoncite, gi vospituvame decata da si ja sakaat svojata tatkovina Makedonija. Drugo ime za Makedonija nema, sakale vie ili ne! Makedonija na cel svet mu doka`a deka e najdemokratska zemja na Balkanot. Na onie {to gi ubivaa i masakriraa na{ite vojnici i policajci, pred ne tolku dolgo vreme, Makedonija im gi otvori svoite vrati i im uka`a gostoprimstvo. Makedonija ne bara pofalbi za toa, tuku samo vistinata i pravdata da zavladeat i so tie o~i da se gleda Makedonija.

Ako Evropa ne e podgotvena da ja vidi vistinata i ako ne ja sproveduva pravdata, toa za gra|anite na R. Makedonija zna~i deka so Evropa rakovodat mafija{ki bosovi. Zarem toa e demokratska Evropa kon koja R. Makedonija se priklu~uva? Makedonija se bori so fa{izmot na Balkanot, a Evropa samo `ali za toa. Nekoj so site sili ja nosi Makedonija vo destabilizacija i vojna, a Evropa samo "`ali za toa". Fa{isti - Albanci vleguvaat od Kosovo, masakriraat nedol`ni makedonski vojnici i policajci i povtorno se vra}aat na Kosovo, a KFOR i NATO samo gledaat i "`alat". Istite tie fa{isti `iveeja kako begalci vo miroqubiva Makedonija.

Liderite na politi~kite partii na makedonskite Albanci se vinovnicite za nevideniot masakr vrz makedonskite vojnici i policajci. Makedonija ne pameti vakvo yverstvo. Samo se slu{alo za Hitlerovoto Gestapo, ama na makedonska po~va ova ne e slu~eno. Makedonija bara od makedonskite Albanci da se izjasnat na ~ija strana se, na stranata na fa{istite ili na stranata na pravdata, ili zaboravija na ~ija strana be{e Makedonija za vreme na kosovskata kriza.

Edno mora da vi bide jasno, a toa e deka vistinata sekoga{ izleguva na videlina, za{to taa e Gsopod, taa e Pravda. Ako ne e toa, toga{ i ~ove~kiot `ivot e besmislen. Zatoa da se prestane so dvoli~nosta i da progledame so vistinski o~i. Koj e problemot vo Makedonija? Etni~ki prava? Koga eden Rom edinstveno vo Makedonija ima pravo na svoja politi~ka partija i site prava na gra|anin, a toa go nema nikade vo svetot, dali treba nekoj pogolem argument? Site malcinstva vo Makedonija imaat obrazovanie na maj~in jazik vo osnovno i sredno obrazovanie, a albanskoto malcinstvo ima duri i svoj univerzitet. Site malcinstva imaat svoi televizii, vesnici, teatri, umetni~ki dru{tva i site mo`ni dru{tva vo koi se sobiraat slobodni gra|ani. Ako pra{ate eden Albanec od Balkanot kade bi sakal da `ivee, nema da ka`e ni vo Albanija, ni vo Kosovo, tuku vo Makedonija, zatoa {to tuka se ~uvstvuva najsigurno i tuka go gleda svojot prosperitet na gra|anin ~ii prava gi priznava ovaa dr`ava.

Dali kone~no Evropa i NATO }e si ja ponesat svojata odgovornost ili }e se poistovetat so niv. A, vistinata mora da presudi, inaku zo{to i bi `iveele. Samo u{te kolku nedol`ni lu|e treba da bidat ubieni?

No, Makedonija e sveta zemja. Na sekoja nejzina peda e izgradena crkva. Taa verba vo Gospod i vo vistinata nikoga{ nema da n# napu{tat. Pi{ano e preku Makedonija da izleze vistinata poradi koja postoime.

Krstot na ma~enikot Isus Hristos e kako `ig vtisnat vo Makedonija. So toj Krst pravednicite }e pobedat.

Pukna "tikvata" i vo najmonolitniot OK na VMRO-DPMNE vo Makedonija. Na 6 april 2002 godina voobi~aniot sostanok na Debarskiot komitet trael podolgo poradi izliv na nezadovolstvo za raznite mahinacii, zloupotrebi i korupcionerstvo, kako i maltretirawe na ~lenstvoto. "Stru{kata lobi biznis grupa" na direktori, koi kako pozajmen kadar rabotat vo Debarskite javni pretprijatija, `iveat vo Struga na ~elo so "partiskiot bos", pretsedatelot na OK na VMRO-DPMNE, g. \or|i Ilievski (poznat na javnosta kako potsekretar na osnovno obrazovanie pri MON), otvori rasprava za mnogu pra{awa za koi e ve}e "javna tajna" deka i do v~era "najlojalnite" ne se soglasuvaat so koordinatorot i negovata "diktatorska politika" i zapostavenost na ve}e proklamiranite so statut formi na rabota i negovo "odmetnuvawe" vo vodite na kako toj ja narekuva "izdvoena politika" so poedine~ni razgovori (o~i vo o~i) so onie koi mu odgovaraat. Onie, pak, koi "ne duvaat vo negovata {upelka" kako vo vremeto na "golemiot Stalin" se anatemisuvaat za po~etok so nemu svojstveni epiteti, ili dobivaat zakani deka }e gi razre{i od funkciite na koi gi postavil toj i samo toj, ili kako trajna merka "}e gi isklu~i od partijata"!?

Stanuva zbor za neposlu{nost i nesoglasuvawe {to mu ja izrazile pogolem broj na~alnici, direktori i rakovoditeli, pa duri i celi rakovodstva na mesni komiteti na VMRO-DPMNE. Me|u niv, "da bide osloboden od prv negov zamenik" pobaral i negovata do v~era "verna senka", potpresedatelot Xevat \ulioski (aktuelen pretsedatel na Zaednicata na Makedoncite od islamska religija vo Makedonija) koj javno se ogradil od mnogu dosega{ni "aktivnosti" na svojot "partiski lider - koordinator" so kogo se i osnovopolo`nici na Debarskiot komitet. Za ~udo negovoto ~lenstvo ne e evidentirano vo analiti~kiot centar na partijata i po 12 godini.

Kutriot potpretsedatel na Op{tinskiot komitet dosega potpolnil "pet pati pristapnici" za priem vo ~lenstvo, no zo{to go nema vo spisokot i evidencijata za ~lenstvo vo partijata ostanuva na du{a na koordinatorot, za{to na zavereniot spisok od 1994 godina na IK na VMRO-DPMNE stoi negovoto ime, a vo kompjuterska obrabotka i spisocite po 1994 godina go nema. Da bide ironijata pogolema, pak, koordinatorot \or|i Ilievski e ~len na Debarskiot komitet pod broj eden na spisokot, a mesto na `iveewe spored "Jugoslovenskiot obrazec na li~nata karta" mu e vo Skopje ve}e dve decenii, {to zna~i "jugonostalgi~arot" - "korumpiraniot partiski vojnik \.I" - pretsedatelot na OK, nitu vo Debar `ivee, nitu vo Debar glasa. Toj, {to bi se reklo, prakti~no prodava "beli bubrezi za..." za debarskata VMRO-politika? Koj e negoviot interes vo Debar? Se pra{uvame samite, za{to toj vo Debar nitu `ivee, nitu raboti, nitu glasa.

Ova ni go izjavi eden od ~lenovite na VMRO-DPMNE od Debar, koj vidno razo~aran pani~no izgleda{e i zaradi vistinata ne se stesnuva{e nitu pred na{iot sorabotnik vo vesnikot, tuku jasno i glasno razmisluva{e: Sega e na red liderot na partijata Qub~o Georgievski, za{to spored Statutot toj ima pravo da "prese~e i presudi" veli razluteniot VMRO-vec i dodava: Kone~no dru`bata od "podrumskite kancelarii" na VMRO-DPMNE (sproti Gr~kata ambasada od 1991 godina) po 12 godini se "razven~uva", a kakov }e bide koli~nikot od deleweto, }e videme!

Sepak "Tikvata pukna". Od Mavrovo do Korea i cela Zapadna Makedonija, pa i cela etni~ka makedonska svest i dijasporata, so golem interes ja o~ekuvaat razvrskata koga i "doma{nite krenaa raka" zaradi negovata drskost, samobendisanost, korumpiranost, neposlu{nost i odva`nost, toga{ sega se na red da ka`at i site drugi komiteti po odnos na "Potsekretarovata poganost" i nekoga{niot "sestro-Dostin milenik" za kogo dojde krajot, a nie {to e najva`no go so~uvavme i partiskoto i nacionalnoto edinstvo vo Debar, {to e mnogu va`no.

Ne dopu{tame da n# "gloda" nitu nacionalniot, nitu konfesionalniot crv, kako saka ve}e da go prika`e gospodinot koordinator \or|i Ilievski od grad Skopje so stan na ulica "Kisela voda - Petar Deljan" br. 2/P/10 i glasa~ na izbornoto mesto Centar - Skopje, veli razluteniot, a bogami i raz`alosteniot VMRO-vec!?

Nie dolupotpi{anite, Koalicija na mladinski nevladini zdru`enija, formirana so cel za poaktivno i pogolemo prisustvo i u~estvo na makedonskata mladinska scena na na{ite zdru`enija, isprovocirani od poslednite zbidnuvawa vo vrska so eden segment od op{testvenoto `iveewe vo na{ata zemja, go pi{uvame ova otvoreno pismo koe e nameneto za site koi u~estvuvaat vo ova grdo scenario so {iroko zatvoreni o~i, ne sakaj}i da ja vidat vistinata.

Na{ite zdru`enija rabotat na poleto na mladinskoto promovirawe na idei i zamisli vo Makedonija kako i realizirawe na proekti {to se od interes na podobruvaweto na kvalitetot na `ivotot na mladiot ~ovek vo na{ata zamja. Kako aktivni u~esnici na makedonskata dnevnopoliti~ka scena i kako direktno zasegnati od zbidnuvawata vo nea, nie morame javno da go izrazime na{iot revolt i na{ata zgrozenost od toa {to posledniov period go pravat nekoi mediumski ku}i, nekoi organizacii, pa duri i nevladini zdru`enija koi vo imeto na "patriotizmot" se obiduvaat da go napravat ona {to za nas e najgolemo predavstvo {to eden ~ovek mo`e da go napravi na sopstvenata zemja i na sopstveniot narod. Tie se obiduvaat po sekoja cena da mu dadat rabota na Ha{kiot tribunal, naveduvaj}i go aktuelniot minister za vnatre{ni raboti, gospodinot Qube Bo{kovski za raboti koi i tie kako i celata svetska javnost znaat deka ne gi storil, no so ogled na toa deka nim pove}e im odgovara sprotivnoto, besramno go promoviraat. Ako na makedonskata politi~ka scena ima nekoj koj e posvetla yvezda od ministerot Bo{kovski, sigurni sme deka otrovnite streli na gorespomnatite subjekti so ogled na nivnite predavni~ki pobudi }e bea naso~eni protiv nego.

Vo celata situacija od nastanuvaweto na voenata kriza vo Makedonija edinstveno ministerot Bo{kovski be{e toj koj{to bespo{tedno se stava{e sebe si i svojot `ivot na ista linija na odbranata kako i drugite pripadnici na makedonskite odbranbeni sili na koi ovie gospoda im se nastrvile i kako mr{ojadci sekojdnevno gi glodaat, so pogrdni imiwa gi narekuvaat i navreduvaat. Za niedni pari na svetot, ako toa se pobudite za nivnite predavni~ki ~inovi, za niedna slava na svetot, smetame deka ne se prodava sopstveniot narod, ne se predava negovata borba i ne se zadavaat niski me|upoliti~ki udari. Toa ne e ~esno pred liceto na narodot, pred liceto na istorijata i najmnogu pred liceto na Gospod, koj vo krajna linija na site ni sudi.

Kako pretstavnici na mladinata na Makedonija zgrozeni sme da go gledame ona {to sekojdnevno edna opasna grupacija na lu|e go pravi i se obiduva so prst da & brcka vo o~i na Evropa za da & doka`e ne{to vo {to samo tie veruvaat. Ako nekoj treba da odi i da odgovara pred nekakov sud, toa se tie, i toa za predavstvo, {to se obiduvaat da mu go napravat na sopstveniot narod i na sopstvenata zemja. A, ako nekoj treba da odi vo Hag, toga{ }e odime site, nie mladite }e stoime pozadi ministerot Bo{kovski i }e odgovarame za mladosta kako {to toj }e odgovara za hrabrosta i patriotizmot, za{to toa e edinstvenoto za {to mo`eme da bideme obvineti. Ne davame onie lu|e bez ni malku doblest, {to `iveat vo Makedonija da go rastrgnat i ona malku vo {to imame da se krstime, ne im go prepu{tame i ne im go davame ministerot Bo{kovski. Naprotiv, kako del od mladinskoto dvi`ewe vo Makedonija, javno se priklu~uvame vo kampawata "Ne davame ni peda makedonska zemja" i nie bi dodale "Ne go davame ministerot Bo{kovski" i stoime zad toa so celata svoja mladost, so svojata hrabrost i so celata svoja ~istota na mladi lu|e.

Nieden me|unaroden pritisok, niedna vnatre{na presija i niedna druga pri~ina ne mo`e da n# razubedi deka ministerot Bo{kovski ne{to pogre{il i deka nekoj treba da mu sudi za ne{to. Narodot na koj toj mu slu`i i za koj toj raboti ja imaat taa mo`nost da sudat za rabotata na svoite pretstavnici i tie se edinstvenite sudii i edinstveniot sud koj nie go priznavame. Sudot na narodot koj{to go poddr`uva ministerot Bo{kovski e toj koj }e ja dade presudata i ocenata na negovata rabota i nema da dozvoli nitu eden predavnik i platenik vo Makedonija u{te edna{ po kojznae koj pat vo istorijata da napravi nacionalno predavstvo, za{to ovoj pat i nie kako i ostatokot od narodot toa nema da go dozvolime.