ISTORIJA

Goce Del~ev - 99 godini od smrtta

DA NE JA SKVERNAVIME ^ISTOTATA NA GOCEVOTO DELO

Podgotvila: Anita DIMOVA

  • "Kojznae dali ima narod koj tolku mnogu trpel od svoite sinovi izrodi, kako makedonskiot...".
  • "Vlasta e simbol na izmamata, na nasilieto, na grabe`ot...".

Prvite nekolku godini od minatiot vek go opfa}aa najburnoto vreme od ponovata istorija na makedonskata dr`ava i na makedonskiot narod. Barem dosega taka se misle{e. Vo tie te{ki vremiwa Makedonecot se nao|a{e nacionalno i socijalno pot~inet pod osmanliskiot gospodar. Protiv stegite na toa vekovno potisni{tvo se izrazi nastojuvaweto preku otporot da se realizira slobodata, kako edinstven izlez za da se stane celosen gospodar na svojata sopstvena zemja. Nao|aj}i se na magistralnite punktovi me|u Istok i Zapad, me|u Evropa i Azija, Makedonija kompletno zavise{e od konstelacijata na silite vo Evropa i be{e pod silno vlijanie na sosedite i nivnite golemodr`avni apsiracii i propagandi. Sostojba koja po mnogu ne{ta e sli~na na ovaa sega{nata.

Denovive koga se navr{uvaat 99 godini od smrtta na golemiot Makedonec Goce Del~ev, }e gi potsetime takanare~enite prodol`uva~i na negovoto delo da ne ja skvernavat i obezli~uvaat Gocevata makedonska nacionalna koncepcija, bidej}i celokupnoto negovo delo ja postigna istoriskata opravdanost.

Goce Del~ev `ivee{e samo trieset i edna godina, a na makedonskoto revolucionerno pole aktivno dejstvuva{e okolu edna decenija.

Iako tolku kratko, toj so svojata neumorna dejnost go `rtvuva seto sveo bitie za slobodata na makedonskiot narod, poka`uvaj}i mu ja verbata vo negovite sopstveni sili. Negoviot `ivot i delo pominaa iscelo posveteni na makedonskite svetlini kon slobodata, kon makedonskata nacionalna posebnost.

Odbele`uvaj}i go ovoj zna~aen datum vo makedonskata istorija, vo eden mo{ne te`ok i gor~liv period za makeodnskiot narod, }e se potsetime na prvata na{a revolucionerna svest, koja be{e daleku posvesna od ovaa sega{nava.

"Dali mo`e da ima drugo mesto za eden Makedonec osven Makedonija? Dali ima narod ponesre}en od makedonskiot? I dali ima nekade po{iroko pole za rabota, otkolku vo Makedonija? Vo [tip dojdovme slu~ajno - seedno kade, no treba da se zapo~ne poskoro. Treba da se prosveti i organizira narodot, da se vooru`i, da mu se vlee vera vo negovite sili - da razbere kako mo`e da se ottrgne od ropstvoto i mizerijata - da mu se otvorat o~ite".

/Goce na Dame Gruev vo 1894 godina/

"Osloboduvaweto na Makedonija se krie vo vnatre{no vostanie. Koj misli inaku da se oslobodi Makedonija, toj se la`e i sebesi i drugite".

/Goce do Karanov, 17 oktomvri 1895 godina/

"Ako vostanie mo`e da se podigne so 1 - 40 du{i, Makedonija odamna }e be{e oslobodena dr`avi~ka: bidej}i toa e nevozmo`no, ama treba narod za toa, {to treba da se pravi? Treba toj narod da se razbudi od petvekovniot dlabok son, koj go napravil Makedonecot dosta debel vo svesta za ~ove~kite pravdini...".

/Goce do Karanov, 17 oktomvri 1895 godina/

"Nie, znaete koi sme nie: selanite, makedonskoto naselenie, narodot. Nie ne mo`eme da pravime politika, nitu da im dozvolime na drugi da pravat politika so Makedonija. Na{ata borba - toa e za nas `ivot ili smrt. Nie nema da dozvolime drugi da re{avaat dali da `iveeme ili da umreme i koga...".

/Goce na generalot Nikolaev, pretsedatel na Vrhovniot komitet, fevruari 1896 godina/

"Kojznae dali ima narod koj tolku mnogu da trpel od svoite sinovi izrodi, kako makedonskiot...".

/G. Del~ev do N. Male{evski, 22.4. 1897 godina/

"Vlasta e simbol na izmamata, na nasilieto, na grabe`ot".

/G. Del~ev do N. Male{evski, 4.5. 1897 godina/

"Goni gi upravnicite, mrazi gi i vostanuvaj protiv sekoj vlastelin".

/Goce do N. Male{evski, 4.5. 1897 godina/

"Ne mo`e da se nadevame na tu|a pomo{, da ne ~ekame pomo{ od Bugarija, ni od koja i da bilo druga sila, tuku treba da se podgotvime odvnatre - vo du{ata na sekoj selanec da se pronikne taa ideja, s# da se podgotvi i toga{ da se krene masovno vostanie. Dotoga{ nekoj odnadvor da ne se me{a vo na{ata rabota".

/Goce do Ivan Anastasov - Gr~eto, esenta 1900 godina/

"Da ja ~uvame ~istotata na osloboditelnoto dvi`ewe i na Organizacijata - toa e prviot uslov za na{iot uspeh!".

/Goce vo Sofija, mart 1901 godina/

"Bugarskata vlada, koja{to ima ~isti zavojuva~ki nameri kon Makedonija, {tom }e po~ne da dava pari, }e znae kako da ja ispolzuva so taa "pomo{" sozdadenata sostojba na rabotite vnatre: taa nema da se zadovoli so nekakvi platonski ~uvstva, tuku }e saka realni privilegii...".

/Goce vo Sofija, mart 1901 godina/

Da ja uni{time sekoja raka koja se podiga da frli kal na na{eto zname...".

/Goce do Petar P. Dimitrov, juni 1901 godina/

"Vie treba so golemo netrpenie da napravite s# {to e mo`no za da go ubedite neprijatelot da stane va{ prijatel. I ako e toa nemo`no, treba da go neutralizirate i da go vardite".

/Goce pred revol. organ. vo Radovi{ 1902 godina/

"Kaj decata gi nema slabostite i porocite na vozrasnite. I vo qubovta i vo omrazata tie se neposredni, posilni i po~isti od nas. Tie ja razbiraat po instinkt smislata na na{ata borba i nikoj kako niv ne gi prezira narodnite neprijateli".

/Goce vo Patele, Kostursko, januari 1902 godina/

"Nikoga{ ne zaboravajte deka nie ne si pripa|ame sebe si. Na{iot `ivot ve}e e `rtvuvan pred oltarot na deloto, i koj od vas }e go zagubi toa soznanie, toj prestanuva da bide revolucioner. I taka, neka ne se pla{ime od smrtta. Kade i da n# najde, da ja pre~ekame so prezir i da ja pobedime!".

/Goce na rakovoditelite od Kosturskiot i od Lerinskiot revolucioneren reon, 24-25 januari 1902 godina/


4 maj 1903

(Smrtta na Goce Del~ev)

Taka mu bilo pi{ano: grobot da si go soni!

V srce go klukna prokoba, stegaj}i v gnev tupanica:

Ima{ li dovolno grobje, oj, Makedonijo,

pokrvava za u{te edna rana: Banica!

Pobogati sme sega so u{te edna smrt i presen grob.

Tago le neisplakana, ostani gorda i nedoustena,

razgrni pazuvi crni, zemjo, izvalkana, zapustena,

za da go pregrne{ sina si {to be{e najmalu rob.

Pla~ot mu prilega na onoj {to ima solzi dosta.

ti bessolzna nemo{nice, pregoltni najgor~liv jad

i bidi u{te za edna zaguba pogorda, oti moj levent mlad

na tvoite ~eda im zave{ta v boj da umrat i prostum

Crna zacrni se tagolika stradalnice,

pregrizi usti, ras~e{laj kosi, raskini ruba,

i smireno so zborovi najgale`ni i `alni

tivko, po maj~inski, oplakvaj si ja zagubata.

Druga smrt takva ti ne }e do~eka{ skoro,

na takov svoj zaqubenik {to samo tebe te imal.

Oj, nerazven~ana Goceva izgoro,

Oj, Makedonijo, oj rano mnoguimena.

Gane Todorovski