TEROROT KAKO SREDSTVO ZA ZACVRSTUVAWE NA VLASTA NA DESNICATA

Bez ogled na nedostig na vnatre{ni i me|unarodni uslovi za pobedonosen ishod na taa borba, Makedoncite poka`aa visoka makedonska nacionalna svest. Makedonskoto nacionalno-osloboditelno dvi`ewe se institucionalizira i pretstavuva{e zna~aen, a vo nekoi periodi duri i re{ava~ki voeno-politi~ki faktor vo zemjata. Od vkupno 35 iljadi borci na DAG, kolku {to ima{e evidentirano Regrutnata slu`ba na G[ na DAG, 14 iljadi bea Makedonci od koi 30 otsto bea `eni Makedonki. Drugi {est iljadi Makedonci i Makedonki slu`ea vo pomo{nite formacii i slu`bi na DAG. Sporeduvaj}i go vkupniot broj na makedonskoto naselenie so gr~koto, u~estvoto na Makedoncite vo taa borba be{e za 23 pati pogolemo od gr~koto. Makedoncite vo toj period imaa svoi nacionalni organizacii, makedonski u~ili{ta, pe~at, se pojavi prozno, poetsko i dramsko tvore{tvo na makedonski literaturen jazik i drugi pridobivki od trajna nacionalna vrednost.

Vojnata zavr{i neuspe{no, odnosno so poraz na DAG, na 29 avgust 1949 godina {to ima{e dalekuse`ni katastrofalni posledici za Makedoncite od toj del na Makedonija. Od okolu 51.000 `rtvi, kolku {to gi ima{e od redovite na levicata, 21.000 bea Makedonci. Pove}e od 50 iljadi Makedonci bea prinudeni da pobaraat zasolni{te nadvor od zemjata. Celi makedonski podra~ja bea isprazneti i opusto{eni. Pove}e iljadi le`ea vo zatvorite i vo logorite. Pove}e stotici Makedonki siluvani itn.

Kako rezultat na Gra|anskata vojna nastana rascep na mnogu makedonski semejstva. ^lenovi na semejstvoto odvoeni. Eden slu`e{e vo redovite na formaciite na zavojuvanite strani, drug zagina vo borbite, tret le`e{e vo zatvori i logori, ~etvrt odveden ili izbegan preku granici ili vo vnatre{nosta na Grcija.

Postojniot gr~ki re`im ja iskoriti Gra|anskata vojna da sprovede politika na genocid i etni~ko ~istewe na egejskiot del na Makedonija. Prezede razni represivni merki za prisilno iseluvawe na Makedoncite i izvr{i nova kolonizacija na egejskiot del na Makedonija, naru{uvaj}i ja kompaktnosta na makedonskoto naselenie vo pove}e makedonski okolii so {to u{te pove}e se izmeni nacionalniot sostav na egejskiot del na Makedonija vo korist na Grcite. Pokraj represivnite, donese brojni administrativni, kulturno-prosvetni, verski i drugi merki za asimilacija i denacionalizacija na Makedoncite.

Vnatre{nosta na egejskiot del na Makedonija vo tekot na voenite sudiri pretrpe ogromni razurnuvawa, pale`i, konfiskacii i nacionalizacija na makedonskite imoti, ekonomska i demografska katastrofa. Vakviot odnos kon Makedoncite gr~kiot re`im go opravduva{e so navodno nivni separatisti~ki i avtonomisti~ki tendencii i dejnosti. Vo toa mu odea vo prilog tvrdewata na SAD i Velika Britanija deka Sovetskiot Sojuz preku obedineta makedonska dr`ava i sovetizirana Grcija, saka da izleze na Egejsko More i da go pro{iri svoeto vlijanie kon Isto~niot Mediteran i Bliskiot Istok.

Gra|anskata vojna vo koja dojdoa vo poln izraz streme`ite na Makedoncite za izvojuvawe na svoi prava be{e plod na politi~kite i ideolo{kite sprotivnosti na povoeniot podelen svet. Vo nea posredno i neposredno bea involvirani i golemite sili na nekoi balkanski zemji, osobeno Jugoslavija.

Te{kite posledici od gra|anskata vojna za Makedoncite vo Grcija gi koristi aktuelnata gr~ka vlast da go osporuva postoeweto na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija, imeno da gi li{uva Makedoncite od osnovnite gra|anski i ~ovekovi prava i sli~no.

Dvi`eweto na otporot vo Grcija, predvodeno od KPG-EAM, be{e porazeno i na vlast dojde desnicata. Levicata vo koja glavna uloga igra{e KPG, i pokraj porazite i udarite {to gi pretrpi vo dekemvri, pretstavuva{e najmasovna politi~ka sila vo zemjata, so dobra organizaciona postavenost i kadrovska infrastruktura. Na krajot na vojnata vo redovite na KPG ~lenuvaa 400 iljadi, vo EAM eden milion i 500 iljadi, vo Mladinskata organizacija EPON 650 iljadi, vo zdru`enijata na borcite na ELAS pove}e od 100 iljadi lu|e itn.

Desnicata za da ja zacvrsti i osiguri svojata vlast vo koja dojde so pomo{ta na angliskoto oru`je be{e potrebno da ja napravi levicata neopasna po svojata vlast osobeno da se presmeta so dvi`eweto na otporot kako ideja i praksa.

Za postignuvawe na taa cel desnicata prezede teroristi~ki pohod protiv KPG, EAM i nivnite organizaci.

Iljadi ~lenovi na KPG-EAM i borci na ELAS bea zatvoreni vo zatvorite, vo koncentracioni logori, internirani vo pustite ostrovi, iljadi bea ubieni od vooru`enite teroristi~ki bandi i drugi paradr`avni i paravoeni organizacii i formacii. Napadi vrz levi~arskiot pe~at i atentati vrz istaknati protivnici od redovite na KPG-EAM be{e sekojdnevna pojava. Ednovremeno protiv privrzanicite na levicata e primenet i praven teror za {to se doneseni niza zakoni i zakonski akti vrz osnova na koi iljadi privrzanici na KPG i borci na ELAS bea sudeni i osudeni. Za motivirawe i opravduvawe na pravniot teror, gr~kata desnica koriste{e nekoi neumesni problemati~ni akcii na KPG. Imeno, golem del od oru`jeto na ELAS toa ne go predade soglasno dogovorot vo Varkiza, ne{to {to mnogu brzo se dozna; ispra}awe na okolu 5-6 iljadi svoi aktivisti i istaknati borci i stare{ini na ELAS vo Jugoslavija vo maj 1945 godina; masovniot masakr na pripadnicite na PAO vo noemvri 1944 godina vo centralna i Zapadna Makedonija, fa}awe na zalo`nici od redovite na desnicata za vreme na dekemvriskite nastani (dekemvri 1944) i dr. Navedenite i drugi potezi na rakovodstvoto na KPG bea protolkuvani od desnicata deka KPG se podgotvuva za "tret krug", odnosno za vooru`ena presmetka.

Spored nepotpolnite podatoci, rezultatite od terorot vo tekot na 1945 godina e sledniot: mrtvi 1.192; raneti 6.413; apseni 75.000, siluvani `eni 165 i sli~no.

Vo vospostavuvaweto, obezbeduvaweto i zacvrstuvaweto na vlasta na desnicata aktivno bea vklu~eni dve angliski divizii stacionirani vo Grcija. Angliski oficeri pridru`eni od angliski voeni edinici, gi posetuvaa naselbite vo vnatre{nosta kade na pretstavnicite na desnicata im davaa instrukcii za organizirawe na vlasta, sledewe na privrzanicite na levicata. Vakvata aktivnost na Angli~anite pretstavuva{e mobilizatorski i pottiknuva~ki faktor vo pohodot za privrzanicite na desnicata protiv levicata.

Terorot na desnicata osobeno be{e vperen protiv Makedoncite. Od analiza na metodite i sredstvata {to gi upotrebija gr~kite vlasti i od rezultatite proizleguva zaklu~ok deka toj ima elementi na genocid.

Formite, metodite i sredstvata {to gi upotrebija gr~kite vlasti protiv Makedoncite se: fizi~ki i praven teror, ubistva, siluvawa, masovno sudsko gonewe, masovno internirawe, prisilno preseluvawe, proteruvawe preku granica, grabe`i, konfiskacija na podvi`en i nepodvi`en imot, kolonizacija na makedonski podra~ja so gr~ki element, li{uvawe na Makedoncite od gra|anskite prava i drugo.

So cel da gi nadraznat strastite na gr~kite nacionalisti i {ovinisti, da ja razgorat nacionalnata omraza i da go "opravdaat" antimakedonskite pohod, go anga`iraa celiot propaganden i dr`aven aparat pretstavuvaj}i gi Makedoncite kako Bugari, komiti, avtonomisti, opasni za bezbednosta i integritetot na Grcija itn.

Glavniot motiv za vakvata politika na gr~kata desnica kon Makedoncite, pokraj nivnata opredelba na stranata na demokratskite sili i re{enosta da se borat za izvojuvawe na svoite nacionalni prava, be{e da se iskoriti sozdadenata situacija za kone~no re{enie na makedonskoto nacionalno pra{awe vo korist na Grcija.

Od denot na demobilizacijata na ELAS (26 fevruari 1945) do maj istata godina vo egejskiot del na Makedonija egzstira period na bezzakonie, samovolie, masoven teror, grabe`i na poku}nina, krupen i siten dobitok, ubistva, masovni i poedine~ni siluvawa, uni{tuvawa na makedonski domovi, proteruvawe preku granica itn. Gr~ki nacionalisti i {ovinisti, osobeno od redovite na Maxirite (gr~ki kolonisti) pottiknati od oficijalnata vlast i organizirani vo bandi, nepre~eno se vpu{tija vo masoven teror i grabe` na makedonskoto naselenie, kako revan{ za toa {to navodno im napravija Makedoncite vo tekot na okupacijata i kako kazna za nivnata dejnost protiv gr~kite interesi vo Makedonija. Vo navedeniot period bea ograbeni desetici makedonski sela, iljadnici Makedonci proterani preku granica, 11 Makedonci ubieni, 390 uapseni, desetici Makedonki siluvani, pogolem broj Makedonci i Makedonki izma~uvani. Pove}e od 1.200 ku}i ograbeni, odzemeni se 19.100 grla siten i 4.470 krupen dobitok.

Poradi toa {to pohodot na razbesnetite teroristi~ki bandi dobi tolku {iroki dimenzii so mnogu te{ki posledici, okru`niot na~alnik na Kostur, A. Maris, be{e prinuden na 30 april 1945 godina so cirkularno pismo da pobara od pretsedatelite na op{tinata da gi prezemaat site potrebni i efikasni merki za prekin na takvata dejnost, bidej}i ja kompromitira Grcija kako dr`ava, i {teti na obnovata na zemjata na stopanstvoto i sl.

So apel so sli~na sodr`ina se oglasi i komandantot na 150-ot bataljon na Nacinalnata stra`a vo Kostur.