SVEDO[TVA

Istorijata ne e samo minato

DETSKITE OBREDNI MAGII

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Vo najgolem broj igri kade treba da se opredelat eden ili dvajca koi }e ja po~nat igrata, decata go vr{at obredot vikawe. Site zastanuvaat vo krug i, obi~no najstaroto, recitira ili pee stihovi, pri {to so sekoj zbor ili slog dopira po edno dete. Ona {to }e bide dopreno so izgovaraweto na posledniot zbor (slog) izleguva od krugot. Ova trae s# dodeka vo krugot ne ostanat potrebnite eden ili dvajca koi }e ja po~nat igrata.

Interesna e pojavata na detski magii. Edna vakva magija spomnavme prethodno, a sega }e gi prezentirame magiite {to gi pravat decata obi~no za vreme na nekoja igra. Nivna cel e da se onevozmo`i deteto od protivni~kata ekipa da go napravi uspe{no potegot za vreme na igrata t.e. da ne ja postigne sakanata cel. Poradi toa, na takvoto dete mu se recitiraat odredeni magi~ni stihovi koi se razli~ni vo razli~ni kraevi na isto~niot del od R. Makedonija. Vo [tip, vakvite magi~ni zborovi glasat:

Xea, ra~e, ku~e, ma~e;

digni no`e da ne mo`e.

Zborot xea denes ne zna~i ni{to, a osven poslednite zborovi koi se vo funkcija na `elbata za neuspeh kaj protivnikot, site preostanati se staveni isklu~ivo vo funkcija na rimata. Vo Strumica se ka`uvaat slednite magi~ni zborovi:

^arabunga, bunga, bu!

Hokus-pokus karapokus (se pluka na zemjata).

I ovie zborovi denes nemaat nikakvo zna~ewe. Vo strumi~kite sela, se ka`uva zborot pi{it, koj, isto taka, go nema vo literaturniot jazik, no vo detskiot `argon zna~el - zgre{i! Vo Radovi{ se sre}avaat slednite magi~ni zborovi:

Magija krfija;

(se pluka na zemjata) da utne{!

Zborot krfija denes e bez zna~ewe, osven {to se rimuva so zborot magija. Vo Berovo, Makedonska Kamenica i vo nekoi strumi~ki sela magijata se pravi so zborovite:

Okus, pokus, preparandus;

leva ~orapa, desna ~orapa.

Osven so zborovi, magiite se pravat i na drugi na~ini:

a) Ako protivnikot vo igrata kle~i, otpozadi, nezabele`ano, mu se stava malku zemja vo kosata. Pritoa, vo Kratovo i selata se izgovara: Malku sol~e, malku biber~e...

b) Vo prostorot kade protivnikot treba da go odigra potegot (ili pred negovite noze) se crta krst. Vo Ko~ani krstot se pravi nabrzina od dve mali drvca koi se nao|aat na zemjata.

v) Vo prostorot kade protivnikot treba da go odigra svojot poteg (ili pred negovite noze) se pluka.

Ovie vidovi na detski magii se zastapeni vo site kraevi na isto~niot del na R. Makedonija.

33.

Vo najgolem broj igri kade treba da se opredelat eden ili dvajca koi }e ja po~nat igrata, decata go vr{at obredot vikawe. Site zastanuvaat vo krug i, obi~no najstaroto, recitira ili pee stihovi, pri {to so sekoj zbor ili slog dopira po edno dete. Ona {to }e bide dopreno so izgovaraweto na poledniot zbor (slog) izleguva od krugot. Ova trae s# dodeka vo krugot ne ostanat potrebnite eden ili dvajca koi }e ja po~nat igrata. Pesni~kite {to pritoa se ka`uvaat (peat) od strana na deteto koe vika se so najrazli~na sodr`ina i se vikaat broenki. Vo prodol`enie }e navedeme brojni primeri na vakvi pesni~ki, ~ija sodr`ina istovremeno i }e ja analizirame. I ovde se sre}avaat brojni zborovi koi denes nemaat nikakvo zna~ewe vo makedonskiot literaturen jazik ili zborovi koi imaat zna~ewe, no ne i logika zo{to se upotrebeni, taka da od seto toa mo`eme da zaklu~ime deka rimata sekoga{ ja ima prednosta nad zna~eweto na zborovite ili nivnata logi~na postavenost. Da prezentirame nekolku vakvi pesni~ki:

34.

Eniti, beniti,

kan kanela.

Da jae{ semiti,

kanela.

Ovaa pesna e poznata vo [tip, Berovo, Ko~ani, Probi{tip, Sveti Nikole, i Radovi{ so selata. Zborovite od prvite dva (i posledniot) stiha denes nemaat nikakvo zna~ewe. Edinstveniot zbor koj ovde ne{to zna~i, zborot semiti, ne upatuva na vremeto koga ovaa pesni~ka e stvorena, a toa e periodot na turskoto vladeewe (mo`ebi 19 vek), koga semitite od testo bile omileno jadewe na decata. Pesnata nema melodija.

35.

Ena, mena, dudumena,

ti si moja slatka `ena.

Prviot stih na ovaa pesni~ka denes ne zna~i ni{to i verojatno e staven samo vo funkcija na rimata so vtoriot. Pesnata e poznata vo [tip, Zletovo, Probi{tip, Vinica, Ko~ani, Kratovo i Sveti Nikole so selata. Pesnata nema melodija.

36.

Ino, mino, dudumino;

karanfilo, mustakino;

Xea miti, koska miti, pis!

I vo ovaa pesna, osven zborovite karanfil i koska, site preostanati denes nemaat nikakvo zna~ewe. Pesnata e poznata prete`no vo [tip so selata. Pesnata nema melodija.

37.

[ata, pata,

za kogo se fata.

Ovaa pesna-broenka od berovskoto selo Vladimirovo, isto taka e bez zna~ewe i istata nema melodija.

38.

Top~eto mi padna.

Kalinka go grabna.

-Daj mi go Kalinke!

- Ne ti go davam!

]e go prodadam

za dva gro{a.

- Kalinka e lo{a!

Ova e edna od najpoznatite pesni - broenki vo cela Makedonija. Od tekstot mo`eme pribli`no da go locirame vremenskiot nastanok na ovaa pesni~ka i toa povtorno poradi spomnuvaweto na turskite pari gro{ovi. Zna~i i ovaa pesni~ka e nastanata nekade kon sredinata ili krajot na 19 vek, a mo`ebi i porano.

40.

Eni, meni, seni,

seni, ~okolada;

ur, bur, limonada.

Vo ovaa pesni~ka, poradi spomnuvaweto na ~okoladata i limonadata (koi vo Makedonija, sepak, se pojaveni relativno vo ponovo vreme), mo`eme so sigurnost da pretpostavime deka e nastanata od ne tolku odamna. I ovde, osven gorespomenatite dva zbora, ostanatite nemaat nikakvo zna~ewe vo makedonskiot literaturen jazik i ovde verojatno se staveni isklu~ivo vo funkcija na rimata. Pesnata e poznata vo pove}e mesta na isto~niot del na R. Makedonija.

41.

Eden, dva, tri, ~etiri,

pet, {est, sedum osum,

devet, deset.

(vo prodol`enie se pee)

Vo deseta bav~a

imalo mnogu kru{i.

Kru{i, jabuki;

na pole si ti!

Kru{ite i jabolkite kako sostaven del od makedonskoto ovo{tarstvo, gledame deka na{le mesto vo ovaa pesna. Pesnata e poznata vo [tip, Berovo, Ko~ani i Kratovo so selata.

42.

Pliva {atka preku more.

Nosi pismo u vrgore (vrv na gorata, zab.av.)

U pismoto pi{e:

"Ti ne igra{ vi{e".

Pesnata e poznata po{iroko vo isto~niot del na R. Makedonija. Melodija nema. Vo Probi{tip, namesto u vrgore, se ka`uva na vrv glava.

43.

Enika, menika,

sukata, bo.

Avtim, bavtim,

domino.

Iki, miki,

gramatiki;

ye!

Site zborovi, osven zborot domino, vo ovaa pesna denes nemaat nikakvo zna~ewe i verojatno se staveni isklu~ivo poradi rimata. Pesnata e poznata vo Makedonska Kamenica so selata. Pesnata nema melodija.

44.

Strinka Marinka

me prati

po edna ~a{ka

rakii~ka.

Vo ovaa kratka pesna - broenka, glavnata uloga e dadena na edna ~a{ka rakija, koja deteto trebalo da ja odnese na svojata strinka Marinka. Vo Strumica, namesto strinka Marinka, se veli tetka Kalinka. Pesnata e bez melodija.

45.

Smok sedi na vrba.

Zbirajte se `ap~iwa.

Edno `ap~e ne dojde.

Majka mu go kara{e.

Tatko mu go tepa{e.

Da ne ode do kumot.

Da ne jade lokumot.

I ovaa pesni~ka e bez melodija.

46.

Zumba milidoneva, zumba ja;

anakateva, aseverumba, rumba,

rumba, rumba ja;

severoko`oko palma,

palma tra-la-la-la-la...

Ovaa pesna so interesna melodija e poznata samo vo [tip i toa me|u postarite generacii. Site zborovi vo nea denes se bez nikakvo zna~ewe.

(Prodol`uva)