"KOKSAKI" NA MAKEDONSKI NA^IN

Prvomajskite, veligdenskite i |ur|ovdenskite praznuvawa gi pominavme onaka vo paket, {to bi se reklo, bez mnogu rasfrluvawa i luksuzi. So selski salat~iwa, po nekoja rakija od doma{en kazan, nekoe pivo i - tolku. Da se zaboravi nema{tijata barem za mig, barem za moment da se ottrgnat mislite od vonzemskata klasa koja na poinakov na~in razmisluva i vodi `ivot od nas obi~nite. Podelbite koi se napraveni vo samata psiha na `iveewe kaj nas lu|eto ostavaat dlaboki tragi vsadeni vo du{ata, naviknuvaj}i se i prifa}aj}i go seto ona {to intelektualnite bandi ni go vturija kako vrednost.

Gre{kite ve}e ne mo`at da se popravat. Gre{kite ve}e katadnevno gi povtoruvame, gi stavivme vo na{eto sekojdnevno odnesuvawe. Samite napravivme ednite da odime vo Gradskiot park, a drugite vo Saraj. Do pred dve leta ne be{e taka. Dotoga{ kolku-tolku znaevme i umeevme da sedneme eden pokraj drug, da ispieme po edna ~a{ka rakija ili ~aj. Sega ednite na istok, drugite na zapad. Kreatorite na noviot na~in na me|uetni~ki odnosi s# u{te zboruvaat za so`ivotot koj go frlivme na buni{teto na istorijata, zboruvaat kolku da gi isteraat svoite kvaziizjavi pred mediumite i so toa da ja opravdaat utopiskata demokratija koja ja proklamiraat. Da, istite tie egzekutori na `ivotot na obi~niot Makedonec pak }e bidat zaedno po sednici, po sobranija, po kafeani, po {leperi, po turnei, a vo javnosta }e se plukaat za da go opravdaat patriotizmot.

Pra{aweto {to treba da se postavi e slednoto: Treba li da im se pridava tolkavo zna~ewe na slabite intelektualni umovi koi na koeficientni procenti se minorni, no vo mo} dominantni? Pa nekoj }e re~e voop{to ne, no dr`at voda mislewata koga }e se re~e deka s# dodeka tie upravuvaat so na{ite `ivoti, treba i mora da se atakuva vrz nivnata slabost i neukost pri prezemaweto na potezite za na{ata idnina.

Kolku se sre}ni politi~kite galerii {to prvite deset dena od najubaviot mesec vo godinata im pominaa bez problemi, aferi, pritisoci, napadi i kleveti. Kolku pomogna raspustot {to Vladata na vojvodata im go dade na administrativcite koi se najopasni za negoviot opstanok do krajot na vladiniot mandat. No, s# {to e ubavo kratko trae. Do pekolnite junski i julski gore{tini ima u{te dosta, celi trieset dena. Prostor za nova strategija na vlasta za izbegnuvawe i neutralizirawe na ogromnoto narodno i rabotni~ko nezadovolstvo od avanturata {to taa poslednive godini ja tera. Site metodi za begawe i prefrlawe na odgovornosta se ve}e isprobani. Ne znam koj recept kujnite na patriotite }e go praktikuvaat za da im izleze kola~ot na krajot tokmu onaka kako {to stoi na pi{anoto. Ekonomijata udolu, politikata udolu, za sigurnosta i bezbednosta muabet voop{to da ne ~inime. Strategijata koja i ednite i drugite (mislam i na vlasta i na opozicijata) koja treba da ja prezemat za da storat ne{to pred elektoratot e da objasnat jasno i sodr`ajno prvo, zo{to n# napravija kolonija i protektorat i kako }e n# izbavat od toj bunar vo koj n# frlija, i vtoro, zo{to s# ne rasprodadoa, tuku raspodarija na stranskite mafija{i i mangupi, kako {to miluva kratov~anecot Yingo mnogupati da ka`e, i kako mislat istite tie kapaciteti koi zna~at nacinalno bogatstvo za edna zemja da go vratat povtorno vo racete na onoj koj go sozdal, vo racete na makedonskiot rabotnik? Na ovie pra{awa nikoga{ nema da vi odgovorat, }e vrtat samo naokolu kako istaknatite kvaziintelektualci, mnogu }e zboruvaat i povtorno ni{to nema da razberete.

Denovive ~itame prazni~ni izlagawa i intervjua na vrvnite li~nosti od vlasta. Med i mleko, nebare Holivud sme, kako na Florida da `iveeme. No, ona {to najmnogu iznenaduva vo tie oratorstva ne se vetuvawata, lagite, manipulaciite i vrtiopa{kite, tuku iskrenosta koja do v~era be{e zad kulisi, a deneska & se pleska na javnosta direktno v lice. Imeno, Georgievski veli deka sorabotkata so partijata na Xaferi odi onaka kako {to treba, podma~kano {to bi se reklo. Ne e ni ~udno ako na slednite parlamentarni izbori povtorno napravat koalicija za osvojuvawe na sobraniskoto mnozinstvo. Od druga strana, prviot pobratim na Premierot, ministerot Bo{kovski, kako najistaknat patriot, s# u{te atakuva vrz borcite na Xaferi i kompanija. Ottuka, kako e mo`no vo isto vreme najtesno da sorabotuvate so istiot onoj koj ve smeta za neprijatel i ve kleveti pred me|unarodnata zaednica deka ste zlostornik i uzurpator na ~ovekovite prava?! Ako ekstremistite, teroristite ili kako i da se nare~at agresorite na makedonskiot suverenitet, se lu|e od Makedonija kako {to Xaferi lani ni ka`a, ako toa se ~eda od albanska nacionalnost koi `iveat vo Tetovo, Gostivar, Kumanovo i Skopje, toa zna~i deka tie se elektoratot na Xaferi i negovite sopartijci. Zo{to toga{ Bo{kovski i Georgievski pukaat vo svoite koalicioni partneri? Toa e krupno pra{awe koe treba da & se objasni na makedonskata javnost. Ili matematikata im e druga?

Na ovoj plan nitu opozicijata ne mo`e da bide amnestirana. Izminatite nedeli na{iroko se {pekulira{e za navodnite sredbi na socijaldemokratite so pretstavnici na vrvot na PDP i toa vo tetovskite sela za da se izbalansiraat kontraudarite so onie koi gi zadavaat vojvodite i ta~istite. Zna~i, slikata na politi~kata arena e mo{ne jasna. I po etni~kiot konflikt, partiskite interesi i partneri ne se menuvaat, prakti~no ostanuvaat isti.

Vakvata kombinacija i podelba na blokovite bez ~isto etni~ki predznak (na ednata strana SDSM i PDP, a na drugata VMRO-DMNE i DPA) koga analiti~ki }e se pogledne, ima i dobri i lo{i strani. Dobrata se sodr`i vo tezata {to Makedonija s# u{te ne e etni~ki podelena, barem na politi~ka i partiska osnova, i tuka dominiraat interesite na biznis-grupite na koi pozna~itelna cel im e profitot od zdelkata vo koja se vpu{tile, otkolku me|uetni~kata konstelacija vo dr`avata od koja li~no bi nemale kojznae kakva polza. Lo{ata, pak, se sostoi vo toa {to i po krvaviot konflikt minatata godina, ~etirite participienti vo voeno-institucionalnata drama ne najdoa hrabrost sekoj individualno da podnese smetka i da dade ot~et prvo pred dr`avata, a potoa i pred elektoratot {to go pretstavuva za svoite dela - nedela. No, kako i s# dosega, i ova nemojte da go o~ekuvate. Argumenti za s# imaat. Tolku argumentirano nitu Gebels ne mo`e da se opravda. Po minatogodi{niot sudir insceniran po etni~ka osnova, glumej}i zaladeni odnosi me|u makedonskiot i albanskiot politi~ki blok, sleduva{e kratok spoj vo `icite vnatre vo samite blokovi na ednite i drugite kade so prepukuvawa i frlawe kamewa se ras~istuvaa smetkite okolu toa koj bil heroj, a koj kukavica, koj patriot, a koj predavnik. Toa trae{e kuso vreme. Vremeto gi pritegna i povtorno starite dobri prijateli mora da gi konsolidiraat redovite.

Deka Makedonija e makedonsko-albanska dr`ava i ni{to drugo poka`aa i poslednite izjavi na del od socijaldemokratskite garnituri koi rekoa deka vo koja bilo vlast mora da ima albanska partija koja }e nosi polovina od tovarot za pozitivnite i negativnite dostreli od vladeeweto. S# e odnapred podeleno, u{te oficijalno da se potvrdi.

Pra{aweto e: Mo`e li ne{to da se smeni, ako se mo`e da ne bide taka, da bide barem malku poinaku, da se pogordeeme so dr`avata, nejzinoto ime, nejzinoto zname, a pritoa da ne se sramime prvo pred svoite idni generacii, a potoa i pred svetot?! Te{ko na taa zemja koja se potpira na pomo{ta i vetuvawata na onie koi sakaat da dominiraat vo svetot, na onie koi do v~era n# skvernavele. Vnatre{nata mo} e preduslov za odvra}awe na {tetnite vlijanija koi doa|aat i odvnatre i odnadvor. Takvata mo} kaj nas otsustvuva, ja nemame na nitu edno pole od op{testveniot `ivot. Kako toga{ napred? Kako vo idninata, ako prosime pred bogatite za korka leb, ako s# rasprodavame, a Polog, Pelagonija, Ov~e Pole i Mariovo ni se zapustile, raka ne gi pofatila, so pari ne se premeruvaat.

Prvomajskite turisti koi ne se ispla{ija od virusot "koksaki" i zaminaa vo Grcija, treba svoite pari nameneti za luksuz da gi vlo`at vo krai{tata koi izumiraat kako dinosaurusite na vremeto svoe, a ne da im gi vturaat vo xebovite na na{ite kolonizatori. Ako tamu ne gi fati "koksaki", vamu sigurno nedelive {to doa|aat }e gi nalegne. Toa }e bide "koksaki" na makedonski na~in. ]e ima li samo lek za da zazdravat od virusot so koj narodot }e gi zarazi!?