OD GOLTARI DO ^AU[I!

Ovie denovi na svojot ran~ vo Teksas, Bu{ dade izjava za voshit: "...Teroristite ni{anea vo bogatstvoto na Amerika, a toa ne sme nie od politikata, tuku obi~niot ~ovek od srednata klasa, stolbot vrz koj po~iva sekoja slobodna i demokratska zemja"!

So naglasen sarkazam eden na{ sociolog, vo edna prilika, go izvede svojot brilijanten monolog, vo prisustvo na eden neobrazovan biznismen, za makedonskata sredna klasa, da slu{nat politi~arite: "[to ostana u{te od Makedonija? Seloto go uni{tivme, od dobrite selani napravivme priu~eni napoli~ari, a koga stasavme do vistinskite rabotnici im gi zatvorivme fabrikite i gi pu{tivme na ulica. Deset godini Makedonija e bez sredna klasa. Epten malku bogati, i epten mnogu siromasi. Is~ezna medijatorot na nivnata (ne)lesna podnoslivost"!

Malku se lu|eto od politikata {to ja razbiraat dramata vo redovite na s# pove}e is~eznatata i ostarenata rabotni~ka klasa. Vlasta proizveduva politi~ari vo prosto neobjasniva agregatna sostojba: od goltar vo ~au{! Me{a Selimovi} toa na najubav na~in go ka`a i opi{a vo "Dervi{ot i smrtta" preku Nuredin, pla{liviot, ~esen nenametliv u~itel koj koga }e go potpi{e prvoto re{enie za aps vo kasabata, ve}e nikoj ne mo`e da mu ja istrgne mo}ta i silata od race. Preubavo bilo da bide{ vlast, veli podocna u~itelot Nuredin!

Izigruvame noevi so glavata "zabodena " vo pesokot, i na po`arot {to go podmetna Neron, mu veruvame deka "slu`el da go osvetli Rim". A Pizo, ovlasten od Senatot da gi ispita pri~inite, mu re~e: "Caru, voodu{evuva brzinata i podgotvenosta da gi prifatite gra|anite na Rim koi ostanaa bez dom"!

Vo nepravednata privatizacija Makedonija do`ivea pogolem po`ar od - Rim. Nema merka za kra`bite i nanesenite nepravdi. Srednata klasa ja izbri{aa ednostavno kako so guma. Nesre}ni lu|e defiliraat pokraj Parlamentot kako sliki prekopirani od nekoja druga, a ne na{a stvarnost. Vo agonijata nare~ena TAT izgubivme toa {to treba{e da ni bide gordost i zakrila. Pa|aweto na `ivotot i moralot podol`uva so nesmaleno tempo. So @ivko Tolevski na ~elo bevme rabotni~ka tragedija, a so Muratovski na ~elo da ne bideme rabotni~ka komedija.

Koga edna vlast }e uspee da ti go kupi rabotnikot i slu`benikot za edna kanta smirisano sirewe i nekolku kilogrami suvomesnati proizvodi od somnitelen karakter, taa vlast nema od kogo pove}e da stravuva i komu da mu podnesuva ot~et. Slobodno mo`e da nametne tursko ropstvo, pet veka.

Nie i nemame Sindikat. A, nemame oti sme zemja bez rabotnici, koi sekade po svetot mo`at ~esno da si go zarabotuvaat lebot, ovde vo svojata Makedonija ne! Siot re~nik so koj Sindiktot im se obra}a na rabotnicite e bez legitimnost za mobilizacija. Nikoj pove}e nikomu ne veruva. I toa malo vlijanie {to go imaat, sindikalnite voda~i go kr~mat na efemerni otstapki {to im gi dava vlasta.

I namesto vlasta da se trese - kaj nas se trese Sindikatot. Oti sekoja partija znae kako da mu "klonira" maskembalska poslu{nost... Ne e ova rimskiot stra`ar koj na Petar vo zatvorot mu veli: "Vie hristijanite ste bile mnogu tvrdi i nepokorni lu|e, a ve smetavme za izvarka, mleko i voda"!